Kot je na forumu z naslovom Zdravstvena reforma - med zasebnim in javnim namreč povedal Tajnikar, je treba pri tem upoštevati tudi odgovornost zdravnikov. "Vedno je krivda na eni in na drugi strani," je poudaril profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti in dodal, da zdravniki ne opravljajo svoje "vratarske" vloge, temveč preveč ravnodušno dopuščajo ljudem vstop v zdravniški sistem.

Svetovalec ministra za zdravje Martin Toth pa je pojasnil, da na ministrstvu načrtujejo vrsto ukrepov za zmanjšanje bolniške odsotnosti z delovnega mesta. Zaveda se sicer, da nekateri izmed teh ukrepov ne bodo naleteli na pozitiven odziv pri sindikatih, zato je poudaril, da pri tem ne gre za ukinjanje socialne države, temveč le za spodbujanje delavcev, da se po ozdravitvi čim prej vrnejo na delo.

Več na preventivnih pregledih in na izobraževanju
Slovenija je po številu dni zdravniške odsotnosti z delovnega mesta v samem vrhu v Evropi. Po besedah Milene Bratušek iz Mariborske livarne (MLM) je absentizem za delodajalca velik strošek, zato si v njihovem podjetju že več let prizadevajo za zmanjšanje bolniške odsotnosti. Pri tem se niso omejili le na izboljšanje pogojev dela in preventivne preglede, temveč tudi na izobraževanje delavcev, kako naj živijo zdravo.

Težava tudi čakalne dobe
Direktorica invalidskega podjetja Paloma Pis Marjana Bravc je pojasnila, da si delavci ne želijo biti tako dolgo odsotni, ampak so težava čakalne dobe, ki poleg poslabšanja zdravja povzročajo še psihične težave.

Po drugi strani je Mira Horvat iz Carrera Optyl izpostavila, da je v zadnjem letu dni več bolniških odsotnosti predvsem zaradi stresa, saj imajo delavci velike težave s prilagajanjem novim razmeram, ki jih je prinesla recesija. Zato se poskušajo z delavci čim več pogovarjati in jim pojasniti, da so spremembe normalen proces v gospodarstvu.