V Domu Kuzma je brez koncesije ostalo 21 stanovalcev, ki tako nimajo priznanih storitev za zdravstveno nego. Direktorica doma edino rešitev vidi v tožbi države zaradi kratenja pravic, vendar pa tega v imenu varovancev ne more storiti DSO, ampak le vsak varovanec sam, kar pa je praktično neizvedljivo. Foto: Pixabay
V Domu Kuzma je brez koncesije ostalo 21 stanovalcev, ki tako nimajo priznanih storitev za zdravstveno nego. Direktorica doma edino rešitev vidi v tožbi države zaradi kratenja pravic, vendar pa tega v imenu varovancev ne more storiti DSO, ampak le vsak varovanec sam, kar pa je praktično neizvedljivo. Foto: Pixabay

Na težave so ob nedavni podelitvi koncesij za institucionalno varstvo starejših opozorili tudi v Domu starejših Kuzma, kjer so se prijavili na razpis ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Kot je prejšnji teden navedel minister Janez Cigler Kralj, so na razpis prejeli 21 ponudb, 18 jih je bilo popolnih, izbrani ponudniki bodo predvidoma zagotovili 1285 mest za starejše. V Kuzmi so se potegovali za 21 mest, za katera še nimajo koncesije, vendar so vlogo zavrnili, ker niso imeli bančne garancije. Te pa niso dobili, ker so se zadolžili za gradnjo objekta in opremo.

Ob prijavi na razpis pred dvema letoma so priložili le zavarovalno garancijo, ki je bila sicer dovolj za pridobitev koncesij, vendar so zbrali manj točk, zato je 21 varovancev ostalo brez koncesije in s tem brez priznanih storitev za zdravstveno nego. Kljub temu pa to opravljajo enako za vseh 85 varovancev v domu, so navedli v domu. Direktorica doma Jožica Baša se zato ne strinja, da so zdaj koncesije dobili tisti, ki bodo dom zgradili šele čez tri leta, ne pa tisti, ki dejavnost že opravljajo. In to prav zaradi varovancev, ki jim zdravstvena zavarovalnica ne plača zdravstvene nege. Posledično namreč dobijo v Kuzmi mesečno med šest in sedem tisoč evri manj, kar pomeni dva ali tri zaposlene manj, zaradi česar so spet prikrajšani varovanci, zaposleni pa bolj obremenjeni.

Srebrna nit: Domove gradijo stanovalci in njihovi sorodniki z lastnim denarjem

Leta 2018 bančna garancija ni bila potrebna

"Vlogo za dodatne koncesije so nam zavrnili, ker smo priložili zavarovalno garancijo namesto bančne. Prav takšno garancijo smo priložili tudi k enakemu razpisu leta 2018 in je ta bila sprejeta, zato zdaj nismo niti razmišljali, da bi to lahko bil vzrok za zavrnitev naše vloge," je za TV Slovenija pojasnila direktorica Doma starejših občanov Kuzma Baša.

DSO-ji so prepričani, da gre za kratenje pravic varovancev osnovnega zdravstva, omenjajo se tožbe. "Ker smo dobili informacijo s strani ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, da bo v kratkem razpisan nov razpis za podelitev koncesij, smo se odločili, da bomo ponovno kandidirali in smo že začeli prve korake za pridobitev bančne garancije, da bomo pripravljeni," je nadaljevala.

"Glede kratenja pravic bi rekla, da je to res kratenje človekovih pravic, kajti vsak državljan Republike Slovenije ima pravico do osnovnega zdravstva, a za zdaj ne razmišljamo o tožbah, kajti to bi lahko naredil kvečjemu vsak posameznik sam, in ne mi kot institucija," je sklenila Baša.

Pravica do osnovnega zdravstva

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je že večkrat opozoril, da je pravica posameznika, da se mu zagotovi ustrezna zdravstvena obravnava pod enakimi pogoji, ne glede na to, ali je posameznik v DSO-ju, ki nima koncesije, ali doma. Kot je opozorila Baševa, bi bila edina rešitev tožba države zaradi kratenja pravic, vendar pa tega v imenu varovancev ne more storiti DSO, ampak le vsak varovanec sam, kar pa je praktično neizvedljivo. Ob tem je dodala, da so problematiko predstavili tudi na ministrstvu, a so jim le svetovali, naj se prijavijo na nov razpis.

V domovih za ostarele kratene pravice?