Okužbo s HIV-om je težko odpraviti, ker se skriva znotraj človeškega DNK-ja in tako v telesu tvori nedotakljive zbiralnike. S protiretrovirusnimi zdravili virus zadržujejo znotraj krvnega obtoka ‒ toda ko zdravil ni več, se bolezen vrne, saj se virus znova sprošča iz celic. Foto: EPA
Okužbo s HIV-om je težko odpraviti, ker se skriva znotraj človeškega DNK-ja in tako v telesu tvori nedotakljive zbiralnike. S protiretrovirusnimi zdravili virus zadržujejo znotraj krvnega obtoka ‒ toda ko zdravil ni več, se bolezen vrne, saj se virus znova sprošča iz celic. Foto: EPA

Moški, ki so mu leta 2003 diagnosticirali HIV, leta 2013 pa so mu odkrili Hodgkinov limfom, je po zdravljenju raka s presaditvijo matičnih celic "ozdravljen" tudi aidsa. Britanec je že 18 mesecev v remisiji in protiretrovirusnih zdravil ne uporablja več. A zdravniki v Londonu poudarjajo, da je še prezgodaj reči, da je bolnik ozdravljen, saj ni nujno, da je ozdravitev dokončna.

Vendar pa ponuja upanje za novo strategijo zdravljenja ‒ za gensko zdravljenje. S posebnim genskim orodjem bi lahko pri okuženih odstranili gen za CCR5, kar bi imelo za posledico odstranitev virusov, ki so skriti v spominskih celicah. To bi končno prineslo utemeljeno upanje na odpravo pandemije HIV-a in z njo povezane stigme.

Infektolog Janez Tomažič

Takšen način zdravljenja za milijone okuženih s HIV-om ni primeren

Okužba moškega je bila premagana z zahtevno terapijo za Hodgkinov limfom, ki je vključevala uničenje imunskega sistema s presaditvijo matičnih celic donatorja z redko gensko mutacijo, ki se upira okužbi s HIV-om.

Strokovnjaki po pisanju BBC-ja sicer opozarjajo, da takšen pristop zdravljenja okužbe ni primeren za bolnike s HIV-om, ki nimajo drugih bolezni, saj je preveč invaziven, vseeno pa takšni primeri lahko prispevajo k odkritju zdravila. "Čeprav ta vrsta zdravljenja očitno ni ustrezna za zdravljenje milijonov ljudi po svetu, ki živijo z virusom HIV, lahko poročila, kot je to, pomagajo pri končnem razvoju zdravila za HIV," je povedal Andrew Freedman z univerze v Cardiffu. Podobnega mnenja je tudi profesor Eduardo Olavarria z Imperialnega kolidža v Londonu, ki je ob tem poudaril, da nedavni uspeh "prinaša upanje pri iskanju dolgo pričakovanega zdravila zoper HIV".

Prvi primer je "berlinski pacient"

Moški iz Londona je drugi primer ozdravitve, za prvega človeka, ki je bil ozdravljen aidsa, velja Američan Timothy Brown, znan tudi kot "berlinski pacient". Brownu so presadili kostni mozeg izjemno redkega darovalca, ki je bil prav tako kot v drugem primeru odporen proti HIV-u.

"Da smo že v drugo s podobnimi prijemi dosegli remisijo, je jasen kazalnik, da 'berlinski pacient' ni bil anomalija," je povedal eden od avtorjev članka v reviji Nature Ravindra Gupta iz UCL-ja v Londonu.

Janez Tomažič je pojasnil, da londonski primer še ni povsem zanesljiv, je pa v bistvu potrditev primera t. i. berlinskega bolnika, ki je doslej prvi in edini ozdravljeni bolnik z aidsom. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač
Janez Tomažič je pojasnil, da londonski primer še ni povsem zanesljiv, je pa v bistvu potrditev primera t. i. berlinskega bolnika, ki je doslej prvi in edini ozdravljeni bolnik z aidsom. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač

Tomažič: Potrditev poteka pri t. i. berlinskem bolniku

"Oba bolnika so zdravili s presaditvijo krvotvornih matičnih celic darovalcev, ki sta imela redko gensko mutacijo, pri kateri krvne imunske celice na svoji površini nimajo molekul CCR5. Te molekule so koreceptorji za vstop virusa HIV v celice. Tako virusi ne morejo okužiti novih celic," je pojasnil infektolog s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Tomažič.

Zdravila omogočajo normalno življenje

Po njegovih besedah je medicina z dosedanjimi zdravili dosegla funkcionalno ozdravitev s HIV-om okuženih bolnikov: "Dokler redno uživaš zdravila proti HIV-u, je virus pod nadzorom. Če pa zdravljenje prekineš, se virus povrne. Glavni razlog, da eradikacija virusa ni mogoča, so latentna skladišča virusa v celicah, ki se ne razmnožujejo in jih današnja zdravila ne morejo uničiti."

V Sloveniji za aidsom vsako leto umre od enega do pet ljudi. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač
V Sloveniji za aidsom vsako leto umre od enega do pet ljudi. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač

"Naslednji cilj boja proti aidsu je ozdravitev. Učinkovitega cepiva ne bo vsaj še od pet do deset let," je poudaril Tomažič. Obenem je opozoril, da način zdravljenja londonskega in berlinskega bolnika za 99,9 odstotka okuženih oseb ni primeren.

"Vendar pa ponuja upanje za novo strategijo zdravljenja ‒ za gensko zdravljenje. S posebnim genskim orodjem bi lahko pri okuženih odstranili gen za CCR5, kar bi imelo za posledico odstranitev virusov, ki so skriti v spominskih celicah. To bi končno prineslo utemeljeno upanje na odpravo pandemije HIV-a in z njo povezane stigme," je še dodal.

Po svetu 36,9 milijona okuženih

Po svetu je sicer v letu 2017 živelo 36,9 milijona ljudi, okuženih z virusom HIV, od teh se jih je 21,7 milijona zdravilo z antiretrovirusno terapijo. Za posledicami aidsa je leta 2017 umrlo 940.000 ljudi, leta 2016 pa 50.000 več. Na novo se je s HIV-om okužilo 1,8 milijona oseb, kažejo zadnji podatkih programa Združenih narodov za boj proti HIV-u in aidsu. Tri četrtine okuženih oseb pozna svoj status.

V Evropi je bilo po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije v letu 2017 na novo diagnosticiranih okoli 160.000 oseb, skoraj 130.000 v vzhodnem delu Evrope.