Pnevmokoki so bakterije številnih sevov, ki povzročajo največ obolenj pri majhnih otrocih in odraslih, starejših od 65 let, s kroničnimi boleznimi in z zmanjšano imunostjo. Bolezni, kot so akutno vnetje srednjega ušesa, sinusitis in resnejše, kot so pljučnica, sepsa, meningitis, se najpogosteje pojavljajo pozimi, širijo pa se prav tako kapljično kot gripa in novi koronavirus.

Pnevmokokne okužbe so najpogostejše pri otrocih do prvega leta starosti, cepljenje se izvaja rutinsko, vendar ni obvezno, tako je pri nas precepljenost le 64-odstotna in ne zagotavlja kolektivne imunosti, Andreja Borinc Beden iz sekcije za preventivno medicino: "Po podatkih za leto 2018 smo imeli pri nas skoraj osemkrat višjo pojavnost invazivnih pnevmokoknih bolezni kot v drugih evropskih državah."

Najpogostejša pnevmokokna okužba je pljučnica, ki ogroža zlasti starejše, zato epidemiologi priporočajo hkratno cepljenje z gripo. Alenka Trop Skaza pojasnjuje: "Virus gripe na široko odpre vrata, da lahko pnevmokoki, ki jih tudi odrasli, predvsem pa majhni otroci, prenašajo v nosno-žrelnem predelu, vdrejo v pljuča in povzročijo pljučnico."

V tem primeru so klicenosci otroci iz vrtcev, ki sami običajno ne zbolijo, okužbo pa prenesejo na dedke, babice – ti zbolijo za pljučnico. Zdravniki, ki delajo v domovih za starostnike, tudi opozarjajo, pravi Nena Kopčaver Guček, da svojci starostnikom niso pripravljeni plačati cepljenja proti pnevmokoku: "Sprašujemo se, ali morda svojci niso dovolj seznanjeni z ogroženostjo v povezavi s pljučnico, ki v zimskem času povzroča zelo visoko smrtnost."

Cepljenje je samoplačniško, razen za najranljivejše skupine, za večino pa zadostuje enkrat v življenju.