Pediatrična klinika v Ljubljani. Foto: BoBo
Pediatrična klinika v Ljubljani. Foto: BoBo

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je Janez Vodiškar na osnovi videnega ocenil, da program poteka dobro in da ga je treba nadaljevati. Predlagal pa je še izboljšave, tudi formalizacijo in nadgradnjo že potekajočega sodelovanja na področju otroške kardiologije in intenzivne medicine z nemškim srčnim centrom iz Münchna DHM (Deutsches Herzzentrum München).

V UKC-ju Ljubljana se Vodiškarju zahvaljujejo za izkazano pripravljenost za sodelovanje in odgovorno ter konstruktivno držo, so zapisali.

V intervjuju za Delo, ki je s kirurgom govoril v torek, je Vodiškar odgovarjal na vprašanje, kaj pričakuje od današnjega sestanka. "Upam, da se nam bo uspelo pogovoriti o obojestranskih pričakovanjih: o tem, kaj potrebuje klinični center, in o tem, kako bi lahko pomagal. Glede tega je več opcij," je dejal in dodal, da obstaja možnost, da bi lahko slovenske otroke obravnavali v Stuttgartu ali da bi on hodil v Slovenijo.

Interes Slovenije je čim več otrok oskrbeti doma

Je pa po njegovem mnenju v interesu Slovenije, da se več otrok oskrbi doma. "Tu mora biti ekipa, ki je sposobna oskrbeti vsa nujna stanja. K sreči jih v otroški srčni kirurgiji ni zelo veliko, večino se jih da rešiti tudi z zdravili," je dejal in dodal, da mora biti Slovenija neodvisna od zunanje pomoči, vsaj kar zadeva osnovno oskrbo.

"Vprašanje je, ali ima smisel v Sloveniji opravljati operacije, ki jih celo v Münchnu vidijo enkrat letno. Mislim, da ne. Obstajajo namreč izjemno redke napake, s katerimi nihče nima izkušenj oziroma jih je nekdo videl enkrat v desetih letih. (...) Čisto vseh operacij res nima smisla izvajati v Sloveniji, če obstajajo centri, ki delajo točno določeno stvar in imajo ekspertizo ter najboljše rezultate in je za paciente tudi najbolj smiselno, da se zdravijo tam. Iz Münchna do Aachna je tristo kilometrov več kot iz Münchna do Ljubljane, pa prihajajo bolniki iz Aachna v München," je dejal.

"Zakaj zdaj priti nazaj, zakaj sem pripravljen pomagati? Čutim določeno odgovornost. Ljudje me kontaktirajo, kličejo me zaskrbljeni starši, ki ne vedo, kaj bi, vidi se, da velikokrat ne razumejo, kaj je problem, med ljudmi je veliko strahu. Morda problem ni tako nerešljiv, kot je na prvi pogled predstavljeno v javnosti, in je ta trenutek kirurški problem celo manjši, kot je bil pred nekaj leti," je Vodiškar še ocenil za Delo.