Foto: Onkološki inštitut Ljubljana
Foto: Onkološki inštitut Ljubljana

Na Onkološkem inštitutu Ljubljana ob 15-letnici presejalnega programa za raka dojk Dora ocenjujejo, da je program danes sinonim za kakovost in evropski primer dobre prakse. V petnajstih letih je udeležba v programu presegla 75 odstotkov vseh povabljenih Slovenk med 50. in 69. letom. Lani je bila celo nad 78 odstotki. Kot so sporočili z Onkološkega inštituta, rezultati programa omogočajo doseganje dolgoročnega cilja programa Dora – to je za 30 odstotkov manj smrti v ciljni populaciji slovenskih žensk med 50. in 69. letom.

Strokovnjaki ugotavljajo, da so učinki programa Dora že vidni in se bodo v naslednjih letih pričakovano še bolj odražali tako na manjšem obsegu zdravljenja kot boljšem izidu bolezni, kar bo vplivalo na večjo kakovost življenja bolnic z rakom dojk, odkritem v programu Dora. Foto: Onkološki inštitut Ljubljana
Strokovnjaki ugotavljajo, da so učinki programa Dora že vidni in se bodo v naslednjih letih pričakovano še bolj odražali tako na manjšem obsegu zdravljenja kot boljšem izidu bolezni, kar bo vplivalo na večjo kakovost življenja bolnic z rakom dojk, odkritem v programu Dora. Foto: Onkološki inštitut Ljubljana

Ob obletnici delovanja programa je 21. aprila potekal mednarodni simpozij, na katerem so prikazali njegove rezultate. Podporo programu so v svojih nagovorih izrekli državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Azra Herceg ter generalni direktor Onkološkega inštituta Andraž Jakelj in strokovna direktorica Irena Oblak. poudarili so dobro organiziranost, strokovnost in učinkovitost programa tako na nacionalni ravni kot evropski ravni, zaradi česar program Dora danes predstavlja zgled in učni center za države, kjer presejanje za raka dojk šele uvajajo.

"Rezultati programa presegajo pričakovane vrednosti evropskih smernic za raka dojk in nas tako postavljajo ob bok evropskim državam, ki so v samem vrhu obvladovanja bremena tega raka. Prepričana sem, da bodo izkušnje, strokovnost in uspešnost Dore tudi eden izmed temeljev za vzpostavitev novih presejalnih programov za raka. Že obstoječim presejalnim programom Dora, Zora in Program Svit se bosta v prihodnjih letih pridružila še dva – za pljučnega raka in raka prostate," je na simpoziju napovedala strokovna direktorica inštituta.

Za uspešno zdravljenje ključno zgodnje odkrivanje bolezni

Podatki registra raka kažejo, da je v programu Dora delež bolnic z rakom dojk, ki je omejen le na dojko, 71-odstoten, medtem ko je ta delež zunaj programa nižji, 55-odstoten. Če je rak omejen na dojko, je zdravljenje lahko zelo uspešno. Več analiz registra raka je tudi že dokazalo, da imajo ženske z rakom dojk, odkritim v presejalnem programu, večje preživetje v primerjavi s tistimi zunaj presejalnega programa, so navedli na inštitutu.

Vodja programa Kristijana Hertl je poudarila tudi pomen ustrezne obravnave.
Vodja programa Kristijana Hertl je poudarila tudi pomen ustrezne obravnave. "Trudimo se, da je komuniciranje z ženskami prijazno, da slikanje poteka čim bolj prijetno ter da ženske hitro prejmejo izvide," je pojasnila. Foto: Onkološki inštitut Ljubljana

"V programu Dora raka dojk odkrivamo večinoma na začetni stopnji, ko je zdravljenje praviloma zelo uspešno. Izjemni rezultati programa Dora potrjujejo, da je učinkovit in izjemno pomemben za zdravje slovenskih žensk. Uspehov pa ne bi bilo brez zaupanja žensk, ki se zaradi dobre izkušnje v programu in v skrbi za svoje zdravje odzivajo na naša vabila, in usposobljenih sodelavcev," je ob obletnici poudarila vodja programa Dora Kristijana Hertl.

Dodala jo, da jo veseli, da danes program deluje po celi Sloveniji in je s centralizirano vodenim izvajanjem po zahtevnih evropskih smernicah kakovosti enakopravno dostopen vsem slovenskim ženskam v starosti od 50 do 69 let.

Svet EU-ja je decembra lani sprejel prenovljena priporočila za presejalne programe za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb. V novih priporočilih za raka dojk ostaja presejalni pregled z mamografijo za ženske med 50. in 69. letom priporočen, dodan pa je predlog širitve presejanja od 45 do 74 let. Na podlagi novih priporočil in tudi strateških usmeritev pripravljajo analizo možnosti sprememb presejalne politike in v okviru tega širitev starostne skupine ciljne populacije v Sloveniji, z upoštevanjem vse potrebne infrastrukture; osebje, strojna in programska oprema ter prostori, so še dodali na inštitutu.