Povečano število obolelih naj bi bilo povezano s porastom miši v naravi, viruse mišje mrzlice namreč prenašajo glodavci, kot so miši, voluharji in podgane. Več miši je po besedah sprehajalcev mogoče opaziti tudi na mariborskem Pohorju.

Virus se skriva v iztrebkih in urinu
Strokovnjaki priporočajo previdnost pri sprehodih v naravo. Predstojnik Centra za epidemiologijo Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor Karl Turk opozarja, da je virus v iztrebkih in urinu okuženih miši. "Ko hodimo po območju z okuženimi iztrebki, se dviguje prah z okuženimi delci, če ga vdihnemo, se lahko okužimo," je pojasnil.

Prav zato mišjih iztrebkov v hiši ne odstranjujemo s sesalnikom, območje z iztrebki poškropimo in tako preprečimo dvigovanje prahu. Lahko pa za pomoč prosimo strokovnjake na Zavodih za zdravstveno varstvo. Milan Lovrec, predstojnik Centra za dezinfekcijo, dezinsekcijo, deratizacijo in dekontaminacijo, je tako pojasnil, da jih lahko ljudje pokličejo in naročijo deratizacijo, lahko pa tudi v semenarni kupijo ustrezne vabe, ki jih nastavijo, ali pa uporabijo mišelovke.

Prvi znaki se lahko pojavijo zelo pozno
V mariborskem Univerzitetnem kliničnem centru se je zaradi mišje mrzlice že zdravilo 24 bolnikov, večina mlajših moških, ki so se okužili v naravi.

"Bolniki imajo zelo visoko telesno temperaturo, mrzlico, močan glavobol, po navadi je glavobol lokaliziran v čelnem predelu, lahko imajo tudi težave z vidom, pordele oči in pa zelo močne bolečine v trebuhu," na bolezenske znake opozarja Sibila Unuk z oddelka za infekcijske bolezni.

Prvi znaki bolezni se lahko pojavijo zelo pozno, lahko jih opazimo tudi štiri tedne od okužbe, bolniki pa večinoma potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Bolezen sicer ni nalezljiva, v večini primerov pa poteka v blagi obliki. V izjemnih primerih se lahko konča tudi s smrtjo.

Ana Bučar, Regionalni center Maribor