Pogost simptom globoke venske tromboze so nenadne močne bolečine v golenih, predelu noge pod kolenom. Foto: EPA
Pogost simptom globoke venske tromboze so nenadne močne bolečine v golenih, predelu noge pod kolenom. Foto: EPA

Krvni strdki lahko povzročijo nastanek venske tromboze ali pljučne embolije – zaradi katere je bilo še pred časom covida-19 v Sloveniji letno hospitaliziranih več kot 900 ljudi. V zadnjem času se o "tromboemboličnih dogodkih" govori predvsem kot mogoči posledici prebolevanja covida-19 s težjim potekom in kot stranskih učinkih cepiva proti covidu. Slovenska tiskovna agencija je ob tem organizirala spletni pogovor s strokovnjaki, ki so pojasnili simptome in tveganja teh bolezni.

"Venska tromboza je nastanek strdka v globokih venah, ki se lahko popolnoma ali nepopolnoma zamašijo. Strdek se lahko z venske stene odtrga in ga zanese v kri ter pljučno cirkulacijo, takrat nastane pljučna embolija," bolezen pojasnjuje kardiologinja Nina Vene Klun.

Simptomi globoke venske tromboze so nenadne bolečine v nogah, predvsem v golenih, pa tudi stegnih. Bolečino spremlja zatekanje, pogosto je prisotna čvrsta oteklina na eni nogi. Koža je na dotik topla, podkožne vene so nabrekle.

Pljučno embolijo spremljajo manj specifični znaki, večinoma kot težko dihanje, bolečina v prsih, lahko tudi občutek dušenja in kašelj ali celo izkašljevanje manjše količine krvi. Mogoča je tudi omedlevica ali izguba zavesti.

Zdravstvene težave lahko po prebolelem covidu-19 trajajo še mesece

"Ob takih znakih je pomembno, da bolnik takoj poišče zdravniško pomoč, saj je bolezen mogoče zdraviti," poudarja Vene Klun. Še posebej nujen je obisk zdravnika, "kadar je bolezen s simptomi nastala nenadoma, če so spremembe hujše", pa poudarja specialist družinske medicine Andrej Lazar.

"Ko pride vnetje, ga ne moreš spregledati, ker začne boleti. Tudi če hočeš, ne moreš brez pomoči zdravnika," je na srečanju povedal Omar Osmić, ki so mu leta 2012 in 2017 diagnosticirali tromboflebitis (oteklino vene).

Med bolj ogroženimi so rakavi bolniki in operirani ljudje, ki dalj časa ležijo, vpliv ima tudi dednost, pogosto pa se bolezen pojavi brez posebnih razlogov. Zdravnik Andrej Lazar za zmanjševanje tveganja bolezni izpostavlja zdrav življenjski slog: skrb za preprečevanje čezmerne telesne teže in dovolj gibanja. Odsvetuje kajenje in hormonsko kontracepcijo.

V Sloveniji je bilo med letoma 2015 in 2019, pred časom covida-19, zaradi pljučne embolije hospitaliziranih od 912 do 986 bolnikov letno, kažejo podatki NIJZ-ja. "Bolnik pri zdravljenju ni zelo ogrožen z zapleti. Prejema antikoagulacijska zdravila, ki imajo stranske učinke, a so bistveno manjši od nevarnosti ponavljanja bolezni," pojasnjuje kardiologinja Vene Klun. Pri ljudeh z vensko trombozo so za preprečevanje bolezni pomembne tudi elastične nogavice in kompresijski povoji, poudarja Andrej Lazar.

"Hujša kot je bolezen covid-19, večja je možnost za strdke"

V petek v srednjih šolah zaradi zamud pri dobavi testov še ne bo samotestiranja

V zadnjem času se krvni strdki pogosto pojavljajo v razpravah o covidu-19 in cepivih proti tej novi bolezni. Infektologinja Mateja Logar pojasnjuje, da je pri bolnikih, ki prebolevajo neko okužbo, tveganje za nastanek strdkov povečana. "Bolniki so ob tem še večino dneva v postelji, kar je še dodatno tveganje za nastanek tromboemboličnih dogodkov."

Večje tveganje za krvne strdke predstavlja tudi bolezen covid-19. "Sama bolezen covid je povezana s povečanim tveganjem, posebej pri bolnikih s hujšim potekom. Hujša kot je bolezen, večja je ogroženost za strdke. Na intenzivnih enotah lahko vensko trombozo utrpi 40–50 odstotkov bolnikov, zato tudi preprečujemo krvne strdke. Ogroženi so tudi bolniki, ki so potrebovali hospitalizacijo, a niso bili na intenzivni negi. Tisti brez bolnišničnega zdravljenja so manj ogroženi, a tudi kdo med njimi po tednu ali dveh utrpi vensko trombozo ali pljučno embolijo," pojasnjuje kardiologinja Vene Klun.

Ljudje morajo biti po prebolelem covidu še nekaj časa pozorni na morebitne znake strdkov: "Imamo pomemben prirastek teh bolnikov, ki se vračajo po bolezni. Ne sicer toliko, da bi ponujali sredstva proti strjevanju krvi tudi tistim, ki prebolevajo doma. A ljudje morajo biti pozorni na otekline in druge znake, nenadno poslabšanje dihanja, bolečine v prsnem košu in pri dihanju, krvavkast izpljunek. Takrat je treba poiskati pomoč."

Logar: Venska tromboza nima povezave s cepljenjem

Glede polemike o strdkih, ki so se pojavili pri cepljenih s cepivi proti covidu-19, Mateja Logar, sicer tudi vodja strokovne skupine na ministrstvu za zdravje za covid-19: "Ločiti moramo dve stvari. Ena stvar so strdki, ki nastajajo v globokih venah – povzročajo globoko vensko trombozo in pljučno embolijo. Nimajo povezave s cepljenjem, tveganje je enako v obeh primerih, cepljenje nas ne ščiti pred njimi, pojavljajo se kot sicer."

EMA: Krvni strdki zelo redki stranski učinki cepiva AstraZenece; koristi večje od tveganj

"Druga stvar so imunske motnje, ki spremenijo naše krvne ploščice oz. trombocite. Naenkrat se začnejo zbirati v skupke in izražajo svoje antigenske lastnosti, ker se združujejo v skupke, pa lahko zamašijo žilo. Ker se veliko trombocitov ob tem tudi porablja, lahko hkrati zakrvavimo. Hkratna zapora žile in krvavitev torej. Pri tem so ugotovili povezavo s cepljenjem. Pojavi se približno pri štirih od milijon cepljenih, kar je še vedno zelo zelo redko," je povedala Logar, a hkrati poudarila, da morajo osebe biti pred cepljenjem na to možnost opozorjene.

Simptomi: dolg glavobol, zatekline, bolečine v trebuhu, modrice

"Večinoma se to pojavlja pri mlajših, v 80 odstotkih pri mlajših od 50 let, večinoma pri ženskah," pove Logar, a hkrati poudari, da je ta slika lahko posledica nesorazmerja pri cepljenju, saj je bilo do zdaj cepljenih več žensk. "Tukaj je še nekaj prostora, da ugotovimo, ali so ženske dovzetnejše ali so bile pogosteje cepljene," pravi.

Na kaj morajo biti torej pozorni prejemniki cepiva in kdaj morajo poiskati pomoč? "Če se pojavi po cepljenju izrazit glavobol, ki ne mine v 48 urah ali se stopnjuje, je treba poiskati pomoč. Ali če se pojavita zateklina in bolečina – sploh v spodnjem delu telesa – hude bolečine v trebuhu, modrice na koži, če se nismo udarili."

Poročila o strdkih pri več cepivih

Evropska agencija za zdravila (EMA) je pred tednom dni krvne strdke v kombinaciji z nizko koncentracijo trombocitov uvrstila med zelo redke stranske učinke cepiva AstraZenece.

Do 4. aprila so na območju evropskega gospodarskega območja in Združenega kraljestva zaznali 169 primerov možganskih krvnih strdkov oz. cerebralne venske sinusne tromboze (CVST) in 53 primerov venske tromboze pri skupno 34 milijonih cepljenih s tem cepivom, znanim tudi pod imenom Vaxzevria.

Kljub temu je EMA presodila, da so koristi cepljenja s tem cepivom večje od tveganj za nastanek krvnih strdkov.

V ZDA so po šestih primerov strdkov pri sedmih milijonih cepljenih zdravstvene agencije priporočile začasno ustavitev cepljenja s cepivom Johnson & Johnson.

V Sloveniji je bilo do zdaj po cepljenju s Pfizerjevim cepivom prijavljenih 12 zapletov s strdki, v primeru AstraZenece 10.