Med 22.492 smrtmi prebivalcev s stalnim prebivališčem v Sloveniji sta leta 2021 zaradi samomora umrla 402 človeka. Na vsakih 100 smrti sta tako približno dva človeka umrla zaradi samomora, je na novinarski konferenci pred nedeljskim svetovnim dnem preprečevanja samomora povedala Saška Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ)..

Lani je samomorilni količnik v Sloveniji (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev) znašal 19 in je nekoliko nižji od količnika v letu 2021. Ob tem je Roškar opozorila, da med posameznimi leti prihaja do nihanj. Moški so v primerjavi z ženskami lani skoraj štirikrat pogosteje umirali zaradi samomora. Razmerje med spoloma je bilo v preteklih letih podobno lanskemu.

Samomorilni količnik je bil v letu 2022 nižji pri višjih starostnih skupinah (starejši od 40 let), medtem ko je bil v nižjih starostnih skupinah višji od povprečja v preteklih letih. Vendar je glede na to, da je gibanje samomorilnega količnika v teh starostnih skupinah precej nestabilno in med leti prihaja do velikih nihanj bodisi navzgor ali navzdol, pri zaključevanju in interpretaciji potrebna previdnost, je opozorila Roškar.

Čeprav količnik v Sloveniji v zadnjih letih rahlo upada, tako strokovnjake kot vsakega posameznika na področju preprečevanja samomora čaka še veliko dela, je poudarila. Povprečni količnik v EU-ju je od lanskega slovenskega nižji in znaša 11, nižji od slovenskega je tudi svetovni količnik.

Samomor pogosto povzroči stisko širokemu krogu ljudi

Vita Poštuvan z Univerze na Primorskem je na novinarski konferenci povedala, da bo univerza 23. septembra organizirala Dan povezovanja ljudi z izkušnjo samomorilnega vedenja, ki je namenjen osebam, ki so bile v samomorilni stiski, kot tudi bližnjim in žalujočim. Dogodek je namenjen širši javnosti, na njem želijo ozaveščati o samomorilnem vedenju, širiti sporočilo, da je stisko mogoče rešiti, ter nuditi oporo vsem, ki so zaradi samomora izgubili bližnjega.

Vsak samomor in vsak poskus samomora namreč globoko prizadeneta tudi veliko ljudi, ki so posameznika, ki je bil v stiski, poznali ali so si bili z njim blizu. Tudi bližnji in svojci so v teh primerih v stiskah in so še posebej ogrožena, a žal velikokrat spregledana skupina.

Jana Dragar s Centra za psihološko svetovanje Posvet je poudarila, da je strokovna psihološka pomoč posameznikom v čustveni stiski pomemben dejavnik preprečevanja samomora in samomorilnega vedenja, še posebej v okoljih, ki so s tem javnozdravstvenim problemom močno obremenjena.

"V Slovenskem združenju za preprečevanje samomora že 17 let vzdržujemo mrežo svetovalnic, ki omogočajo hitro in lahko dostopno pomoč vsem prebivalcem Slovenije. Trenutno delujejo svetovalnice za odrasle v 18 slovenskih mestih, v sedmih pa poteka tudi program svetovanja mladostnikom. Svetovanje je za paciente brezplačno," je pojasnila.

V društvu Ozara Slovenija pa izvajajo preventivne dejavnosti za krepitev duševnega zdravja splošne javnosti, preprečevanje samomora in destigmatizacijo duševnih motenj, je povedal predstavnik društva Bogdan Dobnik Čoderl.