Raziskovalcema Evi in Luki sta glasova posodila Manca Dorrer in Domen Valič. Foto: Radio Slovenija
Raziskovalcema Evi in Luki sta glasova posodila Manca Dorrer in Domen Valič. Foto: Radio Slovenija

Potem ko sta se posebna raziskovalca Eva in Luka (interpretirata ju igralca Manca Dorrer in Domen Valič) v sedmem delu odločila, da morata raziskati, kaj pomeni biti ženska, v osmem delu igrano izobraževalnega podkasta Evolucija užitka spoznamo Dašo. Stara je 45 let, je članica uprave velike banke, poročena. Daša se identificira kot ženska, vendar ji je bil ob rojstvu pripisan moški spol. Starši so ji dali ime David.

Dojenčkom ob rojstvu pripišemo spol glede na genitalije. Ampak včasih se zgodi, da se človek ne identificira s spolom, ki mu je bil na tak način pripisan ob rojstvu. Dodatno težavo predstavlja binarna delitev na moške in ženske, ki smo jo vzpostavili kot edino naravno. Kot razlaga profesor endokrinologije in vodja oddelka za seksologijo in spol na Univerzi Gent v Belgiji Guy T'Sjoen, "so ljudje zmotno prepričani, da obstajata le dve spolni identiteti – moška in ženska. Nekateri ljudje zase pravijo, da so spolno fluidni – njihova identiteta se torej lahko spreminja, nekateri so aspolni, to je spolna identiteta, kjer se oseba ne identificira z nobeno spolno identiteto ali čuti popolno odsotnost lastne spolne identitete. Med transspolnimi osebami je torej velika raznovrstnost."

Cisspolne osebe so tiste, ki se identificirajo s spolom, pripisanim ob rojstvu, transspolne osebe pa ne. Guy T'Sjoen ob tem izpostavlja, da je pogostost neujemanja oziroma spolna neskladnost pogostejša, kot ljudje mislijo. Pravi, da so raziskave v različnih državah pokazale na isti odstotek – 0,5 odstotka splošne populacije. "Ne vem, koliko prebivalcev ima Slovenija, ampak če veste odstotek, potem lahko glede na potencialno potrebo organizirate zdravstveno

Foto: Radio Slovenija
Foto: Radio Slovenija

podporo. To je po mojem mnenju zelo pomembno sporočilo. Transspolnih oseb je v splošni populaciji precej več, kot ljudje mislijo, vprašanje spola je pomembno za velik del družbe."

V Sloveniji živi 2 milijona ljudi, potem je, gleda na zgornjo trditev, med njimi kar 10 tisoč transspolnih oseb. To je toliko, kot ima, denimo, prebivalcev občina Ribnica. Lea Aymard iz zavoda TransAkcija pa poudarja, da ne moremo govoriti o odstotkih, "ker družba, v kateri živimo, ne vključuje transspolnih oseb, se del populacije niti ne zaveda svoje transspolne identitete". Odstotek je zato verjetno večji. Kot poudarja Lea Aymard, je zelo pomembno, da o spolni identiteti govorimo na vključujoč način. Le tako bomo kot družba ustvarili varen prostor, v katerem transosebe ne bodo žrtve nasilja in diskriminacije zaradi svoje identitete.

Daša, osrednji lik tokratnega podkasta Evolucija užitka, je transspolna oseba, ki so ji ob rojstvu pripisali moški spol, sama pa se identificira kot ženska. Potrebovala je veliko časa, da je ugotovila, zakaj se njen pripisani spol ne ujema z njenimi občutki. Ko je odraščala, v javnem diskurzu transspolnost in nebinarne spolne identitete namreč še niso obstajale. Raziskava Vsakdanje življenje transspolnih oseb v Sloveniji, ki so jo opravili lani, je pokazala na visoko stopnjo nerazkritosti transspolnih oseb v javnem prostoru. "Je velika dilema, ali lažeš sebi in drugim ali pa se postaviš v situacijo, ko si iskren_a. Ampak tvegaš veliko, v igri sta služba in prihodnost, gre za veliko tveganje. In ljudje to vedo, saj se zelo hitro naučijo, da ni varno biti zunaj okvirja," poudarja Lea Aymard.

V bistvu zamujam svoje življenje

Tudi Daša je svojo pravo identiteto razkrila le svoji ženi in prijateljem_icam. Odraščala je v času, ko še ni bilo interneta in s tem tudi ne dostopa do informacij. To se spreminja, mlajše generacije odraščajo v okolju, kjer je dobrih informacij več. Guy T'Sjoen pravi, da "mladi odraščajo v okolju, ki razume ta problem. Veliko starejših pa je dalj časa skrivalo svojo spolno identiteto, zato so se v tem času spopadali z različnimi ovirami. Morda so se, kadar so izrazili svojo pravo identiteto, znašli v konfliktnih situacijah s starši, brati in sestrami, morda z otroki. Morda so izgubili službo in zato zašli v finančne težave." Odrasli, ki pridejo k njemu, imajo običajno torej kompleksnejšo zgodbo. Mladi pa pridejo s starši, zato sklepa, "da imajo v svojem okolju podporo". "Tisti transmladi, ki te podpore nimajo, pa morajo verjetno počakati, da so polnoletni, in šele takrat storijo prve korake. Kar je seveda zelo žalostno."

V osmem delu podkasta Evolucija užitka boste torej slišali, s kakšnimi ovirami se transsosebe spopadajo v vsakdanjem življenju, kakšno podporo dobijo in kako bi bilo treba urediti zdravstvo, zakonodajo in izobraževanje, da bi proaktivno vključevali in naslavljali transspolne osebe ter tako pozitivno vplivali na njihova življenja.

S01E08: Transspolnih oseb je v Sloveniji za celo Ribnico

"Živijo. Jaz sem Daša. Stara sem 45 let. Po študiju ekonomije sem končala še MBA, takoj sem dobila zaposlitev v banki, danes sem članica uprave. Ma, sem hitro napredovala, ampak kaj drugega ni bilo mogoče, od nekdaj sem bila povsod najboljša. Sem poročena, ampak nimava otrok. Za otroke rabiš dovolj časa, jaz pa veliko potujem. Službeno in privat. Nujno rabim čas zase, ma če ne, bi se mi kar utrgalo. Vsaj enkrat na mesec se moram obleči po svoje in iti ven. Na večerjo, ali pa v kino, magari na tržnico v Trst. Ni važno, samo da grem med ljudi. Taka kot sem. Na živce mi grejo srajce in kravate, ki jih nosim v službi. Vsako leto težje pridem do zraka. Ma, v resnici imam srečo. Samo malo make-upa in svilena bluza, pa tudi izgledam kot ženska. Moja žena Ajda pravi, da mi najbolj paše zelena barva. Ker poudari moje oči. Če ne bi imela take službe, bi se mogoče že odločila za tranzicijo. Ampak, se mi zdi, da ostali člani uprave ne bi bili zadovoljni, če bi namesto Davida med njimi kar naenkrat sedela Daša."