V Sloveniji z bakterijo H. pylori okužena četrtina prebivalcev. V starosti do 30 let je okuženih približno 20 odstotkov prebivalcev, v starosti 50–74 let pa 68 odstotkov prebivalcev. Posameznik se običajno okuži do 10. leta starosti in potem okužbo nosi s seboj vse življenje. Način prenosa je fekalno-oralen ali od staršev, predvsem z mame na otroke. Če okužbo odkrijemo in ozdravimo v odrasli dobi, se ta pozneje ne ponovi oziroma je verjetnost ponovitve nižja od 1 odstotka. Približno 80 odstotkov vseh okuženih pa je brez simptomov. Foto: Pixabay
V Sloveniji z bakterijo H. pylori okužena četrtina prebivalcev. V starosti do 30 let je okuženih približno 20 odstotkov prebivalcev, v starosti 50–74 let pa 68 odstotkov prebivalcev. Posameznik se običajno okuži do 10. leta starosti in potem okužbo nosi s seboj vse življenje. Način prenosa je fekalno-oralen ali od staršev, predvsem z mame na otroke. Če okužbo odkrijemo in ozdravimo v odrasli dobi, se ta pozneje ne ponovi oziroma je verjetnost ponovitve nižja od 1 odstotka. Približno 80 odstotkov vseh okuženih pa je brez simptomov. Foto: Pixabay

Rak na želodcu je v svetovnem merilu na petem mestu po pogostosti in na četrtem mestu po smrtnosti, pojasnjuje Bojan Tepeš strokovni vodja projekta Togas na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Gre za raka z relativno slabo prognozo, saj se simptomi pojavijo pozno, ko je za bolnika že prepozno. Pri približno 50 odstotkih primerov zdravljenje s kirurgijo in kemoterapijo namreč ni več mogoče.

V razvitem svetu je 50,3 odstotka primerov raka na želodcu posledica okužbe z bakterijo H. pylori, ki je tudi v splošnem ena najpogostejših okužb. Tepeš je navedel ocene, da je z njo okužena polovica vsega svetovnega prebivalstva, v Sloveniji četrtina. Približno 80 odstotkov vseh okuženih je brez simptomov.

Nacionalni inštitut za javno zdravje v sodelovanju z Zdravstvenim domom Ljubljana začenja pilotni projekt Togas, znotraj katerega bodo izvedli presejalne teste in zdravljenje okužbe z bakterijo Helicobacter pylori, ki je lahko vzrok raka želodca. ZD Ljubljana k sodelovanju v projektu poziva 6000 zavarovancev, starih od 30 do 34 let.

Zdravljenje bakterije je enostavno in učinkovito

Ob tem samo 20 odstotkov okuženih s to bakterijo enkrat v življenju zboli ali ima resne težave, te se v 15 do 17 odstotkih pojavijo kot razjeda na želodcu ali dvanajstniku, povzroča pa tudi gastritis ali kot dispeptične težave. V približno treh odstotkih primerov pa okužba vodi do predstopenj raka. Zdravljenje te bakterije je z antibiotiki sicer razmeroma preprosto in stroškovno učinkovitejše, ravno zato je preventiva po Tepeševih besedah tako učinkovita.

Metaanaliza mreže Cochrane Collaboration je pokazala, da so zdravljeni za bakterijsko okužbo imeli 46 odstotkov manj možnosti za nastanek raka, je dejal Tepeš. Pojasnil je, da je šlo za starejše bolnike, kjer tveganje za razvoj raka ostaja, tudi če odstraniš bakterijo. Druga, kitajska študija pa je pokazala, da je zdravljenje mladih ljudi, ki še niso razvili predrakavih sprememb, zmanjšala stopnjo raka na želodcu za 63 odstotkov. "Zato je tako pomembno, da pravočasno posredujemo pri mladih ljudeh brez težav," je poudaril Tepeš.

"V Sloveniji imamo privilegij, da kot prvi v EU-ju z ozdravitvijo te okužbe preprečimo tveganje za raka"

Leta 2022 je posvetovalno telo Evropske komisije Sapea, sestavljeno iz vrhunskih profesorjev najboljših univerz v EU-ju, sklenilo, da naj se v članicah s srednje ali pogosto pojavnostjo raka na želodcu začne izvajati programe presejanja in zdravljenja okužbe. EU je na podlagi tega razpisal raziskovalna projekta Togas in Eurohelican, na oba so se na NIJZ-ju uspešno prijavili, je povedal Tepeš.

Obsežnejši projekt Togas na NIJZ-ju izvajajo v sodelovanju z ZD-jem Ljubljana, ki bo k oddaji vzorca krvi povabil 6000 zavarovancev, starih od 30 do 34 let. Strokovna direktorica ZD-ja Ljubljana Tea Stegne Ignjatovič je pojasnila, da bodo vabljeni k raziskavi prejeli vabilo s povezavo na spletni obrazec in vprašalnik. Ko bodo to dvoje izpolnili, bo v stik z njimi stopilo osebje ambulante družinske medicine, ki jih bo pozvalo k odvzemu krvi. Tisti s pozitivnim izvidom bodo nato v laboratoriju opravili še dihalni test, s katerim bo dokončno potrjena bakterija v želodcu. Pozitivnim bo osebni zdravnik predpisal 14-dnevno zdravljenje s kombinacijo antibiotikov in zdravil za zniževanje želodčne kisline.

Ta terapija bo po Tepeševi oceni uspešna v 95 odstotkih primerov. Za preostanek pa bo potrebna gastroskopija, ki bo določila natančno kulturo bakterije in zdravljenje z antibiotikom, na katerega je sev bakterije občutljiv.

"Cilj tega zdravljenja je, da se bakterija iz želodca odstrani, kar pomeni, da se izboljšata zdravje in počutje posameznika, saj bakterija lahko povzroča različne želodčne težave," je poudarila Stegne Ignjatovič. Vse povabljene k sodelovanju je pozvala, naj pristopijo k raziskavi, saj se bo na podlagi njenih izsledkov oblikoval načrt za izvajanje ustreznega presejalnega programa za preprečevanje raka želodca po vsem EU-ju.

"V Sloveniji imamo privilegij, da prvi v EU-ju z ozdravitvijo te okužbe preprečimo tveganje, da v starosti zbolijo za rakom na želodcu," je bil konkreten Tepeš. Ker se okužba pogosto prenaša z matere na otroka , in "če mi pozdravimo 30-letne Slovenke brez otrok, potem je one ne bodo prenesle nanje. Ta bakterija bo počasi izginjala iz želodcev Slovencev," upa Tepeš.