Po podatkih ZZZS-ja ima prosta mesta še 570 zdravnikov v splošnih ambulantah in otroških dispanzerjih. Foto: BoBo
Po podatkih ZZZS-ja ima prosta mesta še 570 zdravnikov v splošnih ambulantah in otroških dispanzerjih. Foto: BoBo

Gre za posledico maja sklenjenega dogovora med ministrstvom in sindikatom Fides, da zdravnik lahko odkloni pacienta, ko doseže obremenitev slovenskega povprečja oziroma preseže opredeljenost 2100 glavarinskega količnika.

Prvi pacienti so pred zaprtimi vrati ostali v Mariboru, v Ljubljani pa je prostih le še kakih 25 zdravnikov. Po podatkih ZZZS-ja ima prosta mesta še 570 zdravnikov v splošnih ambulantah in otroških dispanzerjih, pred letom dni jih je bilo še 870, zdaj jih je torej kar četrtina manj.

"Zdravnik družinske medicine lahko odkloni, če doseže obremenitev 2100 glavarinskih količnikov in če seveda vodstvo ne naredi drugih ukrepov, da se dejansko ta obremenitev porazdeli med zdravniki," pojasnjuje dogovor s Fidesom ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc.

To med drugim pomeni nove zaposlitve in podjemne pogodbe tudi z upokojenimi zdravniki. Zdravnike zaposlujejo, vendar ne toliko, kot bi jih potrebovali, saj jih ni na trgu, pravi direktor zdravstvenega doma Ljubljana Rudi Dolšak, ki pravi, da je najhujše to, "da država skozi svoje institucije, kot je zavarovalnica, ne plačuje dodatnih programov, torej plačil za zdravnike oz. za ekipe."

Normativi preseženi za 40 odstotkov
"Zakon zavezuje zdravnika, da dela strokovno, za napake pa kazensko odgovarja," spomni Igor Muževič iz sindikata Praktikum. Preseneča ga, da zdravniki že prej niso odklanjali bolnikov.

Normativi v družinski medicini so v Sloveniji znani že vsaj deset let in trenutno jih presegamo za približno 40 odstotkov, pravi. Za resnično strokovno delo pa bi morali imeti trikrat manj obravnav.

"Dogajajo se napake tudi s prepozno diagnostiko in z usodnimi posledicami. Ta tema očitno ni zanimiva za ministrstvo, ker to ne pomeni, da človek umre naslednji dan, temveč petnajst let prej po nepotrebnem," dodaja Muževič. Dvesto dodatnih delovnih skupin pa bi problem opredeljevanja takoj odpravilo, terjalo pa bi dodatnih 30 milijonov evrov.