Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

Na okrogli mizi ob robu svetovnega dneva astme, ki ga zaznamujemo prvi torek v maju, so sodelujoči poudarili pomen obvladovanja te ene najbolj pogostih kroničnih pljučnih bolezni po vsem svetu in njenih simptomov.

"Ključno za boljšo obravnavo bolnikov v prihodnosti bo personalizirana medicina," je dejal Peter Korošec, vodja laboratorija za klinično imunologijo in molekularno genetiko na Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik. Razvoj medicine, temelječ na raziskavah, je po njegovih besedah privedel do točke, ko je za 90 odstotkov bolnikov z astmo znano, kaj je njihov imunološki vzrok, kakšno vnetje imajo, kakšne celice so ključne. "Zdaj se razvijajo terapije, ki bodo zdravile te različne imunološke poti za samo bolezen," je dejal.

Sorodna novica Za astmo trpi skoraj desetina Slovencev

Specialistka pulmologinja s klinike Golnik Sabina Škrgat je dodala, da je bilo vedenje o astmi pred 80 leti preslabo in da ji stroka terapevtsko ni bila kos. "Prva revolucija v zdravljenju astme so bili inhalacijski glukokortikoidi v 80. letih, ki so drastično zmanjšali umrljivost zaradi astme, tako v svetovnem merilu kot tudi pri nas. Zdaj pa smo veseli in ponosna sem na to, da smo del zgodbe druge revolucije, kot temu rečem, ko imamo možnost personaliziranega zdravljenja bolezni glede na podtip astme," je povedala in ob tem poudarila tudi pomen multidisciplinarnega sodelovanja. V obravnavo so po njenih besedah denimo obvezno vključeni farmacevti.

Največ astme v Zasavju in Mariboru
Po navedbah Simone Perčič s centra za zdravstveno ekologijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pojavnost astme po svetu narašča, zmanjšuje pa se hospitalizacija otrok z astmo. Pri nas je največja pojavnost astme pri otrocih v Zasavju, nekoliko večjo pojavnost so ugotovili tudi v Mariboru. V Zasavju je pričakovati eno višjih ravni onesnaženosti zraka s trdimi delci, ki je poleg izpostavljenosti alergenom eden najmočnejših dejavnikov tveganja za razvoj astme, a Perčičeva je opozorila, da je zelo težko določiti posamezne vplive na razvoj astme.

Dejavnika tveganja za razvoj astme sta po besedah Škrgatove tudi resnejša okužba respiratornega sistema v otroštvu in izpostavljenost cigaretnemu dimu, na kar bi po prepričanju Škrgatove morali bolj opozarjati. Poslabšanje astme med drugim sprožita telesna dejavnost ali hladen zrak, simptomi bolezni pa so težko dihanje, kašelj, tiščanje v prsih in piskajoče dihanje. Po besedah Škrgatove je pomembno, da potencialni bolnik, ki še ne ve, da ima astmo, prepozna te znake in se odpravi do zdravnika. "Gre za vprašanje kritičnosti do svojih simptomov," je poudarila.

Strokovnjaki so še opozorili, da je zdravljenje astme in nadzorovanje bolezni v veliki meri v rokah bolnika. Za uspešno zdravljenje je namreč potrebno tesno sodelovanje bolnika in zdravnikov. Kot je povedala glavna medicinska sestra na bolniškem oddelku klinike na Golniku Avrea Šuntar Erjavšek, je pri tem zelo pomembno tudi, da bolnik dobro pozna bolezen in potek zdravljenja ter pomen in delovanje zdravil.

"Z astmo se da živeti, treba pa je poslušati svoje telo in zdravnike," je dodala Branka Bizjan, ki z astmo živi že vse življenje. Pomembno se ji zdi tudi povezovanje med bolniki in njihovimi svojci. Izkušnje tako med drugim izmenjujejo prek Društva pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije.