Foto: Radio Prvi
Foto: Radio Prvi

Posebna raziskovalca Eva in Luka (interpretirata ju igralca Manca Dorrer in Domen Valič) v četrti sezoni podkasta o spolnosti Evolucija užitka še naprej prek osebnih zgodb ter domačih in tujih strokovnjakinj in strokovnjakov razkrivata pestrost človeške seksualnosti. V tretjem delu boste tako spoznali Andra.

Če ste žrtev nasilja, se obrnite po pomoč na:

SOS telefon – 080 11 55, sostelefon@drustvo-sos.si

Policija − 113, anonimni telefon 080 12 00, anonimna e-prijava

Andro je samski, star je 43 let in dela v trgovini. Zaradi zvišanja zneska najemnine se mora iz svojega stanovanja preseliti nazaj domov. Pri pospravljanju stanovanja najde fotografije iz najstniških let, ki ga popeljejo v otroštvo. Med drugim se spominja druženja s prijateljicami in prijatelji, prvega francoskega poljuba in šolskega plesa. Klinična psihologinja in seksologinja, raziskovalka in predavateljica na Univerzi v Maastrichtu na Nizozemskem Marieke Dewitte, razlaga, da digitalizacija vpliva tudi na seksualni razvoj, saj "ljudje danes uporabljajo le še digitalne platforme in družabnih seksualnih stikov ne izvajajo v resničnem življenju". Kot poudarja, je to lahko tvegano.

Digitalizacija iz telesnih stikov ustvarja stres
Marieke Dewitte pravi, da veliko ljudi danes živi intimnost brez resnične bližine, "zato je danes veliko ljudi tesnobnih, ko morajo v resničnem življenju napraviti korak naprej v intimnem odnosu". S tem se strinja tudi seksolog Jaka Sotlar in poudarja, da je digitalizacija prinesla tako negativne kot pozitivne spremembe na področju intimnosti in seksa. Ker smo zaradi telefonov ves čas dostopni, se naša pozornost ves čas prekinja. "Mladi so navajeni komunikacije prek telefona in družbenih omrežij. Za njih je dejansko iti iz cone udobja to, da prideš v konkreten fizičen stik z nekom. In to je velikanski stres!" Poudarja, da je tudi to razlog, zakaj je danes med mladimi toliko psihopatologij. "Odraščali so v digitalni dobi in ni bilo ena na ena izzivov, konfliktov, pač, življenja, zato so absolutno nepripravljeni na fizični svet," kar po njegovem mnenju zagotovo vpliva na pripravljenost za seksualno življenje. So pa tudi pozitivni vidiki, od dodatnih priložnosti do pripomočkov za popestritev spolnih fantazij in spolnega življenja. "Pomembno je, da telefon ne uporablja tebe, ampak ti njega," razlaga seksolog Sotlar.

Sram in krivda
Seksologinja, avtorica knjige Spolna vzgoja, ki je nikoli niste imeli in vodja Avstralskega inštituta za seksologijo in spolno medicino Chantelle Otten razlaga, da bi se mladi morali učiti tudi o užitku. "Lahko govorimo o osnovah, kot so spolno prenosljive okužbe, in varni spolnosti ali vzdržnosti kot obliki zaščite, ampak moramo govoriti tudi o užitku, o vulvi, o klitorisu, kako se dotikati samega sebe, kako se pogajati o seksualnosti, kako dati soglasje in kako pridobiti soglasje," poudarja. Ob tem razlaga, da sta religija in kultura pomembni, zato moramo na spolnost gledati z biološko-psihološkega družbenega vidika. "Za veliko pacientk in pacientov, ki pridejo k meni, je velika težava sram, ki izvira iz verske vzgoje. Sama nisem proti veri, sem pa za spolno vzgojo. Veliko ljudi občuti krivdo v povezavi s spolnostjo. Torej, naredil, naredila sem nekaj slabega. To lahko izvira iz sporočil, ki se nanašajo na seksualnost. Ampak sram pa pomeni jaz sem slab, jaz sem slaba. In to je zažrto vate, ti si težava." Po njenem mnenju je to velik izziv, saj je težko ločiti del sebe, ki je problematičen, od samega sebe kot takega. "Vsakodnevno živeti s tako obremenitvijo, še posebno če želiš početi nekaj, kar bi moralo biti zabavno, osrečujoče in je temeljni del zdravega in kakovostnega življenja in odnosov, je izjemno težko, kadar dobivaš sporočila, da si slab človek."

Večina ljudi pri prestopanju meja zamrzne
Andro je takoj po srednji šoli nekaj časa živel v Milanu, kjer si je želel uspeti v modni industriji. Tam je vsakodnevno doživljal objektivizacijo, poniževanje, žaljenje in spolno nadlegovanje. Redna profesorica socialne psihologije, raziskovalka in terapevtka Metka Kuhar razlaga, da smo "ob neki kršitvi v šoku, v zamrznitvi. Fiziološko gledano gre naš organizem v stanje zamrznjenosti, ko nepričakovano pride do neke skrunitve, nečesa, kar najmanj pričakujemo." Ob tem ni nujno, da so to fizične kršitve, to lahko povzročijo tudi besede. "Ko smo na stežaj odprti, v prostoru zaupanja, in bom rekla 'fašemo šamar' v smislu nekih besed, ki nas lahko zelo prizadenejo, doživimo šok, se ne izrazimo, ne postavimo meje." Kot pravi, pogosto ne poznamo svojih meja, saj so bile večini ljudi te meje kršene.

Metka Kuhar razlaga, da znotraj znanosti in različnih terapevtskih pristopov že vsaj 20, 30 let vemo, da je spolni napad takšen šok, da je čudež, če se sploh kdo zmore braniti. "Kadar koli se zgodi neka taka transgresija meje, bo večina ljudi zamrznila. Sploh če imamo neko travmatično izkušnjo iz otroštva. Da bi mogli izkazovati neko upiranje, je nesmisel, saj je to v nasprotju z našim fiziološkim delovanjem." Ob tem razlaga, da gremo ob spolnem napadu v preživetveni del možganov, kjer imamo strategije boj, beg in zamrznitev. "To so odzivi na šok in v večini teh ne zmoremo aktivnega odziva boja in bega, ampak zmrznemo, ker je preveč, je preveč intenzivno." Nujno pa je treba upoštevati še razmerja moči, ko meje prestopa nekdo, ki je že sicer močnejši od nas, ker je šef, ker je avtoriteta, ker je v nadrejenem položaju. "Takrat gremo v stanje zamrznitve, sploh če smo iz odnosov zgodnje navezanosti znotraj izvorne družine vajeni iti v zamrznitev, ker smo ščitili odnos navezanosti in nismo šli v protest ali beg."

Moški posilstva ne priznajo
Andro se je v Milanu spoprijateljil s starejšim fotografom, saj je bil ta eden redkih, ki ga ni osvajal ali nadlegoval. Ko ga je povabil, ali gre k njemu domov pogledat, kako dobro so uspele fotografije, je Andro brez pomisleka privolil. Upal je, da mu bo s temi fotografijami v modnem svetu končno uspelo. Žal se to ni zgodilo. Fotograf ga je posilil. Andro je zamrznil, ni se upiral, spolnega napada pa se tudi ne spomni. Kuhar pravi, da se takšna disociativna amnezija, ko spomin potisnemo globoko v nezavedno, zgodi, ker smo preplavljani s stresnimi hormoni, ki vplivajo na hipokampus, kjer hranimo spomine. "To je tako neznosno, da tega ne zmoremo integrirati v svoje bitje. To je kot nekakšna, bom rekla, milost narave, da to potisnemo tako globoko v podzavest v neki predal, ki je nekje globoko zaprt in zaklenjen." Ki pa lahko v nekih obdobjih življenja pride na plano, saj imamo človeška bitja tudi iz nevrološkega zornega kota tendenco, da se zacelimo. "Ko imamo več kapacitet, se najdejo v okolju takšni odnosi in položaji, v katerih so sprožilci, ki odklenejo spomin in odprejo to ujeto in globoko zakopano travmo."

Danes ni ogrožena moškost, ampak toksična moškost
"Patriarhat z vsemi svojimi mehanizmi zatiranja žensk in pripadnikov skupine LGBTIQ+ hkrati zatira tudi moške. Toksična moškost je izdelek patriarhata, ki škoduje vsem, najbolj pa moškim," razlaga teologinja, feministka in aktivistka Lana Bobić, ki meni, da patriarhat moškim odvzema pravico do občutljivosti, pravico do čustvenosti. "Moški se od malega učijo, da morajo biti močni, da fantje ne jokajo, da so pokončni in se stoično spopadajo s stvarmi. Posledica tega je, da se potem ne znajo spoprijeti s svojimi čustvi. To se lahko izraža z agresijo ali samodestruktivnostjo." Moški teže poiščejo pomoč, če imajo psihične težave, ker bi bil to znak šibkosti in ranljivosti. "Mislim, da moškost ni ogrožena. Ogrožena je toksična moškost. In tako je prav, saj škoduje tako moškim kot ženskam, vsem. Ne vem, kako naj vam to razložim, ampak iz jame smo odšli pred res veliko leti, zdaj smo na drugi točki evolucije oziroma bi vsaj morali biti. Čas je, da se začnemo dogovarjati o drugačnih spolnih vlogah, ne v smislu izkoriščanja ali pripisovanja vlog glede na izmišljene naravne lastnosti. Razumeti moramo, da so nekatere stvari konstrukti in jih moramo skupaj dekonstruirati in najti svoje vloge glede na naše osebnostne lastnosti, preference, nadarjenost in delo."

Kot poudarja Lana Bobić, vsi ti diskurzi izjemno škodijo moškim ravno v primeru spolnega nasilja nad moškimi. "Torej, če so moški posiljeni ali žrtve nasilja, o tem ne bodo nikoli govorili. Če kakšen medij objavi novico o tem in berete komentarje pod to novico ... to je strašno. Ta problematika se relativizira do skrajnosti, ljudje menijo, da moški niti ne more biti posiljen. In kdo tu spet vskoči in opozarja ljudi, da s temi stvarmi ni šale? Feministke. Ki pri vsaki razpravi o nasilju nad ženskami, ki je prevladujoče in spolno pogojeno in zato specifično, poudarjajo, da se ne ukvarjamo z nasiljem nad moškimi. In v resnici bodo edine dvignile glas, kadar se bodo moškim, ki prijavijo nasilje, nevzdržno posmehovali."

To je le nekaj tem, ki jih odkriva tretji del tretje sezone podkasta o spolnosti Evolucija užitka. Ustvarjalci oddaje Evolucija užitka vas vabijo, da se naročite na podkast v aplikaciji za podkaste, jim pišete na elektronski naslov evolucijauzitka@rtvslo.si in razkrijete svoje spolno življenje.

Opis epizode

"Živjo, jst sm Andro, star sem 43 let, delam v trgovini. Sm mislu, da bo to začasen job, sam cajt ful hitr mine. Mal ga žuraš, mal potuješ, in se 20 let en, dva, tri obrne. K smo bli tamali, smo delal muziko, risal grafite, bordal, skejtal .. no, skejtal sem jst bl tko no … ne zares. Sem se pelu na skejtu, ja, kšnga olija naredu ... men je bil ful pomemben imidž, da sem bil dobr oblečen. In to mi je zakon pr mojmu jobu, da mam ful popusta za cote, tko da mam že od vedno najjači outfit. Sej sem skos poslušal, da sem pozer, vsi tipi so me zajebaval. Ampak bejbe so pa na polno dol padale, na ta skejterski babyface look. Že od nekdaj mam punce, ampak nikol nč resnga. To mi ne sede, ne morm met resne zveze … me utesnjuje, nočem se prilagajat. Men je pač kul bit samski."

Nisem se uprl. Čist sm zmrznu, otrpnu.