Na kliniki za infekcijske bolezni ocenjujejo, da so razmere s potrebami po dodatnih zmogljivostih letos primerljive z letom 2009. Foto: BoBo
Na kliniki za infekcijske bolezni ocenjujejo, da so razmere s potrebami po dodatnih zmogljivostih letos primerljive z letom 2009. Foto: BoBo

Kot je pojasnila namestnica predstojnice Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana Bojana Beović, števila bolnikov z gripo v celotni sezoni ne evidentirajo sproti, da bi lahko primerjali z lansko sezono, se je pa število novih primerov bolnikov na dan v primerjavi s preteklim tednom nekoliko zmanjšalo.

Letos je sicer po njenih navedbah hospitaliziranih več bolnikov kot lani. Zapleti se najpogosteje pojavljajo pri dihanju, in sicer pri starostnikih in kroničnih bolnikih, a tudi pri povsem zdravih niso izjema, je pojasnila Beovićeva.

Hospitalizacija ob zapletih lahko po njenih navedbah traja od nekaj dni pa do nekaj tednov. V letošnji sezoni je zaradi zapletov ob gripi do ponedeljka v UKC-ju Ljubljana umrlo 29 bolnikov.
Glede na potrebe po dodatnih zmogljivostih, ki jih na kliniki potrebujejo zaradi epidemije gripe, Beovićeva ocenjuje, da so razmere podobne tistim iz leta 2009, ko so se spoprijemali s pandemsko gripo.

Kot je še pojasnila namestnica predstojnice infekcijske klinike, je bila lani ob takem času gripa na vrhuncu, zato upajo, da se bo število novih primerov zmanjšalo. Še vedno pa sicer priporočajo cepljenje proti gripi. "Cepljenje je smiselno do konca epidemije, to je, dokler virus kroži," je pojasnila Beovićeva.

Na pohodu še pnevmokoki
Številnim okužbam dihal in obolevanju za gripo se februarja pridruži tudi veliko okužb z bakterijami pnevmokoki. Ti lahko povzročajo vnetja obnosnih votlin, srednjega ušesa, pljučnico, sepso in meningitis. Nekatere hujše okužbe se lahko končajo tudi s smrtjo. Priporočeno je cepljenje, za otroke in kronične bolnike brezplačno. Pri nas je cepljenih le polovica otrok, odraslih le nekaj odstotkov, zato smo na vrhu lestvice obolevnosti evropskih držav. Strokovnjaki pozivajo k cepljenju, ki je varno in učinkovito, je za Radio Slovenija poročala Helena Lovinčič.

Najpogosteje zbolijo otroci do enega leta starosti in odrasli po 65. letu. Glavni prenašalci bakterije pnevmokoka pa so majhni otroci, v nosu in žrelnici je ta bakterija prisotna pri 40 odstotkih otrok, pri odraslih le pri 10 odstotkih.