Zaradi strahu pred šikaniranjem se mnogi prijavitelji koruptivnih dejanj zatekajo v odsotnost zaradi bolezni, ugotavlja komisija za preprečevanje korupcije. Foto: MMC RTV SLO
Zaradi strahu pred šikaniranjem se mnogi prijavitelji koruptivnih dejanj zatekajo v odsotnost zaradi bolezni, ugotavlja komisija za preprečevanje korupcije. Foto: MMC RTV SLO

Med gospodarsko in finančno krizo se je število obolelih več kot podvojilo, zaradi izostankov od dela ali bolniških odsotnosti pa je Slovenija lani izgubila več kot 10 milijonov delovnih dni, so povedali na posvetu o absentizmu, diskriminaciji, trpinčenju in korupciji v javnem sektorju, ki ga je pripravila komisija za preprečevanje korupcije.

Skorumpirano vodstvo "tlači" kolektiv
Odsotnosti zaradi bolezni je največ v javnem sektorju (v primerjavi z gospodarskim), razlogi pa so ne le ekonomske in socialne narave, ampak so tudi korupcijski, ugotavlja pomočnik predsednika KPK-ja Bećir Kečanović. V organizaciji, kjer je vodstvo nesposobno in skorumpiramo, je namreč verjetnost, da bo politika vodstva negativno vplivala na kolektiv, večja, je dodal.

Bolnih bo vse več
Število odsotnosti z dela zaradi psihičnih in vedenjskih motenj se je povečevalo že lani, in tako bo tudi prihodnje leto, je Urški Valjavec iz Radia Slovenija povedala Metoda Dodič Fikfak iz Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa.

Razlog za odsotnosti je, "ker človek do določene mere kljub temu, da smo še v krizi, zmore pritiske, do določene mere naprej pa ne. V medicini pravimo, da človek dekompenzira," je pojasnila.

Šikaniranje? Psssst.
Delavci so poleg tega na delovnem mestu pogosto tudi trpinčeni, hkrati pa, kot ugotavlja Sonja Robnik iz urada za enake možnosti, tega pogosto ne znajo opredeliti in se sprašujejo, ali sploh so žrtve nasilja. Robnikova je še dejala, da vodstveni kadri pogosto niso dovolj usposobljeni, ali pa zadeve "raje pometejo pod preprogo" in niso zainteresirani za njihovo reševanje.

Na "sceno" naj bi zato resneje stopili inšpektorji, ki bodo, kot zagotavlja glavna inšpektorica za delo Nataša Trček, vršili strožji nadzor nad delodajalci. Varnost pri delu je v slovenskih delovnih okoljih namreč pogosto še vedno višja vrednota kot pa zdravje delavca, je še dodala.

Raziskave ugotavljajo, da je vodstvo pomembno za dobrobit delavca, saj naj bi se zaradi slabega vodje kar za 40 odstotkov povečala možnost srčnega infarkta pri zaposlenih.

Zaradi strahu zatekanje v bolezen
Druga stran bolniške odsotnosti pa je povezana tudi s korupcijo, saj se številni prijavitelji koruptivnih dejanj bojijo šikaniranj na delovnih mestih in se zato zatekajo v bolniško odsotnost, je dejal predsednik KPK-ja Goran Klemenčič.