Vlada in Fides sta podpisala sporazum, ki bo uredil razmere v zdravstvu, sta potrdila Dorjan Marušič in Konrad Kuštrin. Rešitev? Nov podzakonski akt in odprtje kolektivne pogodbe.

Minister za zdravje je v Odmevih na TV Slovenija pojasnil, da bo treba v skladu z dogovorom s podzakonskim aktom opredeliti mrežo dežurnih mest in načine opravljanja te službe ter odpreti kolektivno pogodbo. Če bo vlada v četrtek ta sporazum potrdila in če se bo z njim strinjala tudi zbrana stroka na izredni konferenci zdravniškega sindikata Fides, bodo zdravniki umike preklicev soglasij začeli že v petek ali soboto, je dodal in zatrdil, da bodo tako "uprave bolnišnic in zdravstvenih domov hitro prešle na star način dela".

Minister popolnoma stisnjen v kot, tudi Fides naredil korak nazaj
Več podrobnosti ne minister ne predsednik Fidesa po sestanku nista želela razkriti. Minister je tako za našo televizijo povedal le, da so šli v smer plačila, ki bi bilo "primerljivo s tem, kot je bilo pred spremembo zakona". Dejal je še, da se je sam v nekem trenutku počutil popolnoma stisnjenega v kot, da pa je tudi Fides naredil korak nazaj, saj je zdravnike pozval, naj umaknejo preklice soglasij. Prav tako se je sindikat strinjal, da se rešitev poišče v odprtju kolektivne pogodbe in nakazal usmeritve za učinkovitejši zdravstveni sistem.

Samodejnih umikov (ne)soglasij ne bo
Kuštrin je po srečanju s predstavniki vlade poudaril, da je sporazum ugoden tako za bolnike kot zdravnike. Na vprašanje novinarke TV Slovenija Rajke Pupovac, ali sklenitev dogovora pomeni samodejen umik (ne)soglasij, je Kuštrin dejal, da avtomatizma ne bo, saj Fides za kaj takega ni pooblaščen. Tako bo vsak zdravnik zase presodil, ali so pogoji izpolnjeni, in v skladu s tem ukrepal.

Kenda: Zamujeno lahko nadomestimo v nekaj dneh
Zdaj bo treba zamujeno nadoknaditi, predvsem odpovedane operacije, ki bi lahko poslabšale zdravje bolnikov, je za TV Slovenija povedal Rajko Kenda, predsednik Zdravstvenga sveta, ki rešitev vidi v nadurnem delu, delu konec tedna, delu prek podjemnih pogodb in popoldanskem delu. Ker je prekinitev trajala krajši čas, je Kenda prepričan, da bo škodo mogoče popraviti v nekaj dneh.

Številna opozorila stroke
Medtem so se v javnosti vrstila opozorila, da se razmere zaostrujejo. Že v ponedeljek so na ljubljanskem univerzitetnem kliničnem centru napovedali, da na nekaterih oddelkih lahko pričakujemo tudi do stoodstotni izpad nenujnih operacij, obenem pa je Združenje kirurgov opozorilo, da se lahko zgodi, da ne bodo več sposobni zadovoljivo oskrbeti niti nujnih pacientov.

Bolniki: Zavlačevanje lahko vodi v prezgodnjo smrt
Oglasili so se tudi bolniki. Onkološki bolniki so v izjavi za javnost tako zapisali, da "obstajajo tudi bolniki, ki jim že en dan odloženega zdravljenja lahko močno poslabša kakovost življenja, jih naredi invalide ali povzroči prezgodnjo in nepotrebno smrt". Še več, odgovorni naj najdejo rešitev ali pa naj jih zamenjajo drugi, zahtevajo. Podobno po poročanju TV Slovenija zahteva tudi Združenje za državljanski nadzor zdravstvenega varstva, kjer zdravnike pozivajo, naj ne dovolijo, da bi bolniki ostali pred vrati ordinacij, kot naj bi se pred kratkim zgodilo celo 22-mesečnemu malčku, ki je bil na vrsti za operacijo.

Onkologija: Težav še ni, ozko grlo anesteziologi
Na Onkološkem inštitutu sicer zatrjujejo, da razmere še niso dramatične, resne težave pa bi se lahko pojavile v nekaj tednih. Po besedah strokovnega direktorja inštituta Janeza Žgajnarja zdravniki delajo tiste nadure, ki jih zakon dovoljuje. Težave se bodo najverjetneje najprej pojavile na področju internistične onkologije, ozko grlo kirurškega dela pa so tudi anesteziologi, čeprav do zdaj operacij še niso odpovedovali, je dejal Žgajnar. Onkologija je že zmanjšala obseg dela obsevanj.

Türk, varuhinja, zastopniki pacientov: Zdravniki razmislite
K čimprejšnji rešitvi zapleta so sicer ves čas pozivali tudi politiki, med drugim so se že oglasili predsednik republike Danilo Türk in predstavniki različnih političnih strank. Zdravnike je k razmisleku o preklicu soglasij pozvala tudi varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik, ki je presodila, da nastal položaj že povzroča razmere, ki bi lahko ogrozile življenje in zdravje ljudi ter pomenile kršenje človekove pravice do zdravstvenega varstva, ki jo zagotavlja 51. člen ustave. Oglasili so se tudi zastopniki pacientovih pravic, ki so zdravnike pozvali k spoštovanju Hipokratove prisege.