Čebašek-Travnikova je ob tem spomnila, da tudi zbornica že več let poziva k spremembam zakonodaje, ki bi omogočala izvajanje zdravstvenih storitev za obvladovanje čakalnih dob vsem, ki imajo za to pogoje ‒ zdravniško licenco, dovoljenje za delo in ustrezne prostore. Foto: BoBo
Čebašek-Travnikova je ob tem spomnila, da tudi zbornica že več let poziva k spremembam zakonodaje, ki bi omogočala izvajanje zdravstvenih storitev za obvladovanje čakalnih dob vsem, ki imajo za to pogoje ‒ zdravniško licenco, dovoljenje za delo in ustrezne prostore. Foto: BoBo

V času epidemije novega koronavirusa, ko je zaradi ukrepov za obvladovanje širjenja okužbe obstal večji del zdravstvenega sistema, so pomoč pri storitvah, ki so še vedno delovale, ponujali tudi zdravniki zasebniki. A kot so povedali na novinarski konferenci, so se znašli v neenakopravnem položaju v primerjavi z zdravniki, ki so vključeni v javno mrežo, kar je po oceni predsednice zdravniške zbornice Zdenke Čebašek-Travnik grda anomalija.

Zdravniki zasebniki namreč nimajo profesionalne kartice, ki omogoča dostop do bolnikove kartoteke, predpisovanje receptov ali izdajanje napotnic. Zdravniška zbornica je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pozvala k izdaji začasnih kartic, a so jim po navedbah zasebnega zobozdravnika Mateja Praprotnika na ZZZS-ju odgovorili, da to ni mogoče, saj po veljavnih pravilnikih zasebniki ne morejo vpogledovati v kartoteke bolnikov.
Poleg tega pa je prihajalo tudi do težav pri urejanju sodelovanja zasebnikov z javnimi zdravstvenimi zavodi.

Po Praprotnikovih besedah so imeli marsikateri koncesionarji z zavodi že sklenjene pogodbe, na primer za dežurno delo, zasebniki brez koncesije pa ne. Zbornica je zato oblikovala več vrst pogodb, ki so naslavljale težave takega sodelovanja, kot sta razdelitev odgovornosti in plačilo storitve, a so bili zavodi po njegovih besedah do takih pogodb precej skeptični. Poleg tega plačnik ni predvidel, na kakšen način bodo plačani zaposleni v javni mreži za delo v posebnih pogojih, "kaj šele tisti, ki prihajajo od zunaj", je dodal.

Kot je poudarila ginekologinja in splošna zdravnica zasebnica Sabina Senčar, je čas epidemije pokazal neurejenost zdravstvenega sistema. Po oceni ginekologinje zasebnice Urške Bizjak Ogrinc pa o pomoči zasebnikov velja razmisliti tudi po koncu epidemije, saj so se zaradi neizvajanja zdravstvenih storitev čakalne vrste zelo podaljšale.

Čebašek-Travnikova je ob tem spomnila, da tudi zbornica že več let poziva k spremembam zakonodaje, ki bi omogočala izvajanje zdravstvenih storitev za obvladovanje čakalnih dob vsem, ki imajo za to pogoje zdravniško licenco, dovoljenje za delo in ustrezne prostore.