Vse to nas uvršča med t. i. mokre kulture, ki pa nas zelo stanejo, opozarja Maja Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, kjer nasprotujejo spremembam zakona, po katerih bi bila prodaja alkoholnih pijač na športnih prireditvah spet dovoljena.

"Na dan umreta dva človeka zaradi posledic, ki so neposredno povezane z alkoholom, vsak dan pa je v bolnišnico sprejetih zaradi teh vzrokov deset ljudi," navaja Maja Roškar. Samo zdravstveni stroški čezmerne porabe alkohola so po raziskavah inštituta okoli 153 milijonov evrov, medtem ko država na drugi strani letno s trošarinami prejme 90 milijonov evrov.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so kljub nekaterim spodbudnim podatkom o zmanjšanju deleža čezmernega pitja alkohola zaskrbljeni predvsem zaradi povišanja deleža opijanja oziroma čezmernega uživanja alkohola ob priložnosti med mladimi in mlajšimi odraslimi do 34 let. Skrb vzbujajoč je tudi podatek, da se v tej kategoriji izenačujejo razlike med spoloma, predvsem na račun deklet, na katera, tako Roškarjeva, merijo tudi oglasi.

Upadanje čezmernega pitja, naraščanje priložnostnega
Zato na Inštitutu za javno zdravje nasprotujejo spremembi zakona, po kateri bi bila prodaja alkoholnih pijač spet dovoljena na športnih prireditvah. "S tem bi povečali dostopnost alkohola tudi na teh prireditvah, obenem pa bi se omogočilo tudi oglaševanje teh izdelkov, ki po raziskavah vpliva na povečano porabo alkohola. Predvsem pa nas skrbi, da bi s tem vzpostavili pozitiven odnos med športom in alkoholom, in to sporočilo predali mladim," je še dejala Roškarjeva.

Kljub upadanju čezmernega uživanja alkoholnih pijač med odraslimi in upadanju rednega pitja med mladostniki pa je naraščanje priložnostnega opijanja (čezmernega pitja alkoholnih pijač ob priložnosti) prispevalo tudi k rahlemu dvigu registrirane porabe čistega alkohola na prebivalca v letih 2014 in 2015. Znaten padec porabe alkohola je Slovenija zaznala leta 1998 in 1999. V tem letu so trošarine na alkoholne pijače nadomestile tedanji prometni davek, vendar Roškarjeva ob tem poudarja, da ti podatki ne zajemajo tudi neregistrirane porabe alkohola, ki v Sloveniji ni natančno znana.

Sinergija med represijo in preventivo
Da je cenovno omejevanje dostopa do alkoholnih pijač najučinkovitejši ukrep pri zmanjševanju porabe alkohola, kažejo tudi mednarodne raziskave in priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Drugi učinkovit ukrep pa je, tako pravi Roškarjeva, omejevanje tržnega komuniciranja. Sicer pa si na NIJZ-ju prizadevajo tudi za zgodnje odkrivanje tveganih pivcev, ki bi se jim lahko pomagalo s svetovanjem, še preden se pojavijo posledice čezmernega uživanja alkohola.

Kako učinkoviti pa so represivni ukrepi, kot so zakonske omejitve, je težko oceniti pravi Roškarjeva. Podatki namreč kažejo, da je leta 2003 poraba alkohola v Sloveniji znatno narasla glede na leto prej, čeprav je marca 2003 začel veljati zakon o omejevanju porabe alkohola, bolj znan kot "Kebrov zakon." Roškarjeva pa ob tem opozarja, da je pri interpretaciji podatkov težko izolirati zgolj represivne ukrepe, saj se je od leta 2006 znatno povečalo tudi število preventivnih programov na področju alkohola. Prav sinergija med preventivnimi in represivnimi ukrepi se je, tako Roškarjeva, izkazala tudi v drugih državah kot najučinkovitejša.

Nasprotovanje nevladnikov alkoholu pri športnih prireditvah
Ob NIJZ-ju spremembi zakona o porabi alkoholnih pijač nasprotujejo tudi nekatere nevladne organizacije. Poleg bolezni, ki so povezane z alkoholom, velik dejavnik tveganja povzročajo tudi nesreče. David Razboršek z Zavoda Vozim je ob tem poudaril, da so prometne nesreče v zadnjih letih postale drugi najpogostejši vzrok za invalidnost, povečalo pa se je število paraplegikov in tetraplegikov, ki so na vozičku pristali zaradi padca, nespametnega skoka v vodo ali druge z alkoholom povezane nesreče.

Nataša Sorko iz Društva Žarek upanja je izpostavila negativne posledice na razvoj otrok, ki odraščajo v družinah, kjer je alkohol. "Ti otroci nimajo osnovnih pogojev za nemoten razvoj," je dejala Sorkova in poudarila, da prav šport pomeni tem otrokom neko zavetje pred družino in bi zato prisotnost alkohola tem otrokom poslala napačno sporočilo.

Nasprotovanju nevladnih organizacij pri spremembi zakona o porabi alkohola se je pridruži tudi Anže Muha Krautberger, ki se je rodil s fetalnim alkoholnim sindromom, saj so njegovi starši uživali alkohol, njegova mama pa tudi med nosečnostjo. Anže je zaradi zaostanka v rasti jemal rastni hormon, imel je tudi veliko težav v šoli, predvsem z učenjem. Zaradi posledic alkohola je kmalu izgubil očeta. Anžetu se je na bolje obrnilo, ko ga je posvojila vzgojiteljica, saj je njegova biološka mati še naprej pila tudi v njegovem otroštvu. Kljub temu pa opozarja, da posledice čuti vse življenje, saj so težave z učenjem znatno vplivale tudi na njegovo karierno pot. "Zdaj sem našel službo, sem bil pa več let na zavodu, kjer se nihče ni želel pretirano ukvarjati z mano."