V Zvezi organizacij pacientov Slovenije menijo, da smo v odločilnem trenutku za zdravstveno reformo, a je ob tem treba voditi strpen dialog. Oblikovali so stališča do aktualnih predlogov zdravstvenih zakonov, ki jih je predstavil predsednik odbora za zakonodajo in pravno pomoč pacientom Rado Bohinc.

Stališča zveze so predstavljali Rado Bohinc (levo), Larisa Hajdinjak, Franci Zalar (v ozadju) in Franc Gerbec (desno). Foto: BoBo
Stališča zveze so predstavljali Rado Bohinc (levo), Larisa Hajdinjak, Franci Zalar (v ozadju) in Franc Gerbec (desno). Foto: BoBo

O predlogu zakona o Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije v zvezi menijo, da je uvedba sodobnega dvotirnega načina korporativnega upravljanja z upravo in nadzornim svetom korak v pravo smer, ki pa mora biti dosledno izpeljan. Nadzorni svet bi po mnenju zveze morali poleg ustanovitelja sestavljati še predstavniki zaposlenih in pacientov, uprava pa naj pridobi vse poslovodske pristojnosti, vključno s programskim in finančnim načrtovanjem.

Temu bi morali slediti še naslednji koraki, je poudaril Bohinc. Med prvimi je poudaril institucionalno ločitev regulatorne od zavarovalniške funkcije. Regulatorne, strokovne in razvojne ter nadzorstvene naloge bi bilo treba po mnenju zveze z ZZZS-ja prenesti na novoustanovljeno javno agencijo. Ta bi določala pravila, cene in standarde kakovosti ter nadzirala njihovo izvajanje.

Po Bohinčevih besedah bi bilo nato treba še prenesti ustanoviteljske pristojnosti javnih zdravstvenih zavodov z države oz. občin na novo strukturo za upravljanje javnih zavodov, zdravstveni holding po vzoru SDH-ja. To bi bilo upravljavsko združenje v lasti in pod nadzorom države, ki upravlja in nadzira regionalno povezane zdravstvene zavode, je pojasnil.

Glede predloga zakona o zdravstvenem informacijskem sistemu v zvezi opozarjajo predvsem, naj se predvideno javno podjetje, ki bi vzdrževalo in razvijalo osrednji zdravstveni informacijski sistem, vključi v predlagano holdinško strukturo javnih zavodov.

Podpredsednik zveze Franci Gerbec. Foto: BoBo
Podpredsednik zveze Franci Gerbec. Foto: BoBo

Zakon o zavodih po presoji zveze ni najprimernejši

Nekaj kritičnih besed je Bohinc namenil tudi predlogu zakona o zavodih. Kot je dejal, predlog novele ne posodablja korporativnega upravljanja. Zakon po mnenju zveze mora uvesti dvotirni način upravljanja z upravo in nadzornim svetom ter razmejiti nadzorstvene odgovornosti in pooblastila svetov zavodov od polnih poslovodskih pristojnosti direktorjev.

Spremembe glede imenovanja in odpoklica direktorja so parcialen pristop, opozarjajo in vlado pozivajo, da imenovanje direktorjev prepusti nadzornim svetom zavodov, ker je to strokovna, ne pa politična naloga. "Obstajati mora kontinuiteta vodenja, ta pa mora primarno temeljiti na strokovnosti in sposobnosti, manj pa na všečnosti posamični politični opciji," pozivajo v zvezi.

Menijo še, da je treba ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Pri tem zagovarjajo proporcionalnost prispevkov, a poudarjajo, da je treba znižati finančne obremenitve plač. Priložnosti vidijo zlasti v nefinančnih virih, in sicer v boljši organizaciji in upravljanju, večji učinkovitosti in racionalnosti uporabe sredstev in zmogljivosti.

Drugi del zdravstvene reforme bi po mnenju zveze moral obravnavati področje kakovosti in varnosti. Kot je povedal predsednik odbora za varnost pacientov in kakovost v zdravstvu Franc Zalar, zveza med pomembnimi gradniki tega področja vidi zakon o kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave, dekriminalizacijo človeških napak, javno neodvisno telo, ki usmerja in nadzoruje to področje, ter zakon o nekrivdni odškodnini.

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Želijo si zdravstvenega sistema, v katerem bo na prvem mestu bolnik

Podpredsednik zveze Franci Gerbec je ob tem poudaril, da je reforma v zdravstvu nujna, a je pri tem treba ohraniti dialog in strpnost med vsemi akterji. Želijo si zdravstvenega sistema, v katerem bo na prvem mestu bolnik. Predsednica delovne skupine za dostopnost in enakopravnost Larisa Hajdinjak pa se je dotaknila prve faze delovanja nacionalnega klicnega centra za pomoč pacientom, ki je po oceni zveze izpolnila pričakovanja. Po njenih besedah so izvajalci začeli bolj redno objavljati podatke o prostih kapacitetah, ZZZS je začel nov način preračuna prostih kapacitet, odzivnost izvajalcev se je povečala, manj je pritožb zaradi nedosegljivosti zdravnikov na primarni ravni.

Klicni center je med 1. marcem in 14. aprilom sprejel skoraj 2400 klicev, s povprečnim časom čakanja 15 sekund in skupnim časom pogovora pet minut. Količina klicev se je z začetnega navala v prvih dveh tednih zmanjšala, a so v zvezi prepričani, da je vstop v drugo fazo klicnega centra z junijem več kot upravičen.