Upravni odbor ZZZS-ja je na četrtkovi seji ministrstvo za zdravje pozval k dodatnim ukrepom za skrajševanjem čakalnih vrst. Foto: MMC RTV SLO
Upravni odbor ZZZS-ja je na četrtkovi seji ministrstvo za zdravje pozval k dodatnim ukrepom za skrajševanjem čakalnih vrst. Foto: MMC RTV SLO

Kot pojasnjujejo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, so v zadnjem obdobju že večkrat poudarili, da zgolj finančni ukrepi ne zadostujejo za skrajševanje čakalnih dob in da je zato treba sprejeti številne druge, tudi nefinančne ukrepe.

Med drugim v pozivu ministrstvu predlagajo, da se zagotovi več izobraževalnih mest v dodiplomskem študiju medicine, poenostavijo postopki uvoza zdravnikov iz tujine, izboljša vodenje čakalnih seznamov, prenovi sistem eNaročanje ter zagotovi optimalnejša izraba opreme, kadrov in prostorov v bolnišnicah.

Med sistemskimi spremembami si med drugim želijo bolj stimulativno politiko plač v zdravstvu, spremembe na področju upravljanja javnih zdravstvenih zavodov v smeri uvajanja elementov korporativnega upravljanja, doslednejšo ločitev javnega od zasebnega zdravstva za učinkovitejšo izrabo javnih zdravstvenih zmogljivosti in zajezitev odliva kadrov iz javnih zdravstvenih zavodov ter centralno vodenje nabave medicinske opreme.

Kot osnovo za izvajanje vseh omenjenih ukrepov pa poudarjajo potrebo po sprejetju strategije zdravstvenega varstva z akcijskim načrtom, izvedbenimi koraki in nosilci ter potrebo, da vse dejavnosti vodi in usklajuje zdravstvena politika.

Po poročanju Dnevnika so se namreč vrste bolnikov, ki na zdravstvene storitve čakajo nedopustno dolgo, poleti še podaljšale. 1. avgusta je namreč predolgo čakalo na prvi pregled 77.204 ljudi oziroma 959 več kot mesec prej, je razvidno iz podatkov Nacionalnega inštituta za javno zdravje, predolgo čakajočih na terapevtsko-diagnostične storitve pa je bilo 536 več kot na prvi julijski dan, poroča časopis.

Upravni odbor ZZZS-ja razloge za podaljšanje čakalnih vrst v pozivu, poslanem ministrstvu, navaja na podlagi interventnega zakona uvedeno neciljno plačevanje vseh zdravstvenih storitev namesto ciljnega plačevanja prednostnih zdravstvenih storitev, razdrobljenost mreže javne zdravstvene službe, slabo organizacijo dela pri nekaterih izvajalcih zdravljenj in nekritično napotovanje pacientov k specialistom na sekundarno raven. Med razlogi navaja še, da podatki v sistemu eNaročanje niso dnevno osveženi in pravilni, kar ima za posledico netočne podatke izvajalcev in NIJZ-ja o številu čakajočih.