Optimizem po skupščini, ki jo je zavod izvedel pred tremi tedni, kjer je še kazalo, da bo z upoštevanjem varčevalnih ukrepov in starimi rezervami leto še mogoče skleniti s pozitivno ničlo, je, kot kaže, neupravičen. Že prvi trije meseci leta namreč kažejo na 60 milijonov evrov primanjkljaja, kar po mnenju generalnega direktorja zavoda Sama Fakina terja sistemske ukrepe, saj se zavod ne sme zadolževati.

Premalo prispevkov in preveč bolniških nadomestil
Trenutno je v blagajni zavoda že 27 milijonov evrov primanjkljaja, saj se vanjo vsak mesec nateče za 5 milijonov evrov manj denarja iz prispevkov, medtem ko izdatki za bolniška nadomestila rastejo, je za Radio Slovenija poročala Helena Lovinčič.

Februarja sprejet finančni načrt je predvideval, da bo v blagajni konec leta zmanjkalo 45 milijonov evrov, ki pa bi jih pokrili z zadnjimi starimi rezervami in tako leto zaključili na pozitivni ničli. Finančna gibanja pa kažejo, da se gibanje, ki ga narekuje gospodarska kriza, obrača v veliko bolj negativno smer.

Varčevalni ukrepi niso dovolj
Februarja sprejeti varčevalni ukrepi, med katerimi so prenos stroškov na dopolnilno zdravstveno zavarovanje, zmanjševanje ležalnih dob v bolnišnicah, zmanjševanje dežurstev in zmanjševanje sredstev namenjenih klinikam tako ne bodo dovolj. Zavod bi si moral dodatna sredstva izposoditi iz državne blagajne, česar po sklepu skupščine ne sme, zato imajo zvezane roke, je dejal Fakin.

Samo Fakin tako pričakuje, da bo svoje s sistemskimi ukrepi storila politika. Po njegovem mnenju bi lahko zvišala prispevne osnove, preučila davčne stopnje in cene zdravil ali dvignila prispevne stopnje.