Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost/Delež vozil z električnim pogonom je v Sloveniji še vedno miniaturen.

Že pretekla vlada je pripravila predlog strategije na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v povezavi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju v Sloveniji, ki je vključevala predvidene ukrepe na vseh področjih od finančnih spodbud in sofinanciranj izgradnje infrastrukture za alternativna goriva, sprememb predpisov in informiranja do odprave administrativnih ovir.

Povečanja deleža e-vozil na cestah
Med cilji prejšnje vlade je bilo poleg 17-odstotnega deleža električnih vozil doseči tudi to, da bo do leta 2030 med lahkimi tovornimi vozili 12 odstotkov električnih in da bo tretjina vseh avtobusov vozila na stisnjeni zemeljski plin, skoraj 12 odstotkov težkih tovornih vozil pa na utekočinjenega.

S tem so želeli slediti drastičnim napovedim nekaterih evropskih velemest. V Parizu, na primer, nameravajo do leta 2030 v mestu prepovedati vsa vozila na bencinski ali dizelski pogon, s čimer želijo prispevati k čistejšemu zraku v francoski prestolnici in zmanjšati odvisnost državljanov od fosilnih goriv. Francija je sicer že pred časom sklenila, da bo do leta 2040 prepovedala tovrstna vozila, pri tem pa predvidela, da bodo omejitve najprej začeli uvajati v večjih mestih.

Norveška zgodba o uspehu
Kljub vsemu je prehod iz vozil na notranje zgorevanje na vozila z električnimi motorji, še posebej 100-odstotno električna vozila, za zdaj še počasen in manj gotov. V Sloveniji registracija povsem električnih vozil ne predstavlja niti odstotka prodaje novih vozil pri nas.
Primer, kjer so se električna vozila že povsem uveljavila in so prva izbora med kupci, je Norveška. Norveška vlada si je že pred časom zastavila cilj, da bodo do leta 2025 vsi novi avtomobili brez izpustov. Pred časom smo tudi v Avtomobilnosti ugibali, kaj mora storiti Slovenija, da bi sledila Norveški pri prodaji e-vozil?

Foto: Nissan/Že prihodnje leto na slovenskih cestah pričakujemo številna nova 100-odstotno električna vozila, veliko proizvajalcev vozil pa bo ponudilo hibridne izvedenke obstoječih ali novih modelov.

Čeprav Norveška ne pozna neposrednih državnih subvencij za nakup električnega vozila ali priključnega hibrida kot Slovenija, kjer država primakne 7.500 oziroma 2.000 evrov, pa je z davčnimi olajšavami in drugimi ugodnostmi Norvežane že prepričala, da je nakup baterijskega vozila bolj smiseln kot vozila z motorjem na notranje zgorevanje. Najpomembnejša je nižja obdavčitev in bombončki, kot je brezplačna uporaba parkirišč in avtocest, celo brezplačna uporaba trajektov in predorov. Kdor koli je kadar koli potoval po Norveški, ve, kako dragi so trajekti in gorivo na Norveškem. Za nameček Norvežani elektriko za električna vozila pridobivajo iz obnovljivih virov.

Foto: BoBo/Vožnja po rumenih pasovih in brezplačno parkiranje v središčih mest naj bi po mnenju Ministrstva za infrastrukturo ob državnih subvencijah prepričala dovolj veliko maso kupcev, da se odrečejo vozilu z motorjem na notranje zgorevanje in ga zamenjajo za električno.

Z Norveško se ne moremo primerjati
"Z Norveško se v tem pogledu ne more primerjati nobena država, prav za to pa velja njen eksperiment pozorno spremljati, saj nam lahko postreže s podatki zanimivimi tudi za naše domače razmere," je razmišljal Andrej Brglez, avtor oddaje Avtomobilnost in strokovnjak za elektromobilnost.
Brglez je opozoril na že dobro znano dejstvo, da se električni avtomobili na Norveškem dobro prodajajo zgolj zato, ker jim bogato subvencioniranje nakupa in rabe omogočata nafta in plin, ki so jo v morju našli pred komaj 50 leti, kar je malce protislovno. A to je manj pomembno, kaže zgolj na to, da na svetu obstaja vsaj ene države, v kateri z bogastvom iz zemlje ravnajo vsaj kolikor toliko smotrno in v interesu širšega družbenega dobrega.

Zastonj parkiranje, posebni pasovi za e-vozila
Kot vse kaže, se bodo v Sloveniji z bombončki ob nakupu električnega avtomobila le zgledovali tudi po Norveški. Ministrstvo za infrastrukturo pod vodstvom Alenke Bratušek je pripravilo predloge, zbrane v Akcijskem programu za alternativna goriva v prometu.

Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost/Vlada kot prvi cilj navaja, da si želi, da bo na cestah vsaj 20 tisoč povsem električnih vozil. Do takrat bodo tudi subvencije.

Med ukrepi do leta 2025 je tudi omejevanje prodaje oziroma registracije novih vozil, ki bi v zrak izpustila več kot 100 gramov na prevožen kilometer, po letu 2030 pa naj bi bila meja izpusta CO2 celo pod 50 grami na prevoženi kilometer. To bi lahko dosegli s povsem električnimi avtomobili, na katere je danes možno dobiti 7.500 evrov državne subvencije in priključnimi hibridi, pri katerih se je denarna pomoč letos zmanjšala iz 4.500 na 2.000 evrov. A, kot smo videli do zdaj, radodarne subvencije še niso povod za to, da bi Slovenci bolj množično zamenjali dizelski ali bencinski avto za električnega. Zato je ministrstvo pripravilo dodatne spodbude, ki naj bi jih bili deležni lastniki vozil na električni pogon. In sicer, lahko bodo vozili po rumenih pasovih, zagotovljeno bodo imeli brezplačno parkiranje v mestnih središčih, kjer je najtežje priti do prostega parkirnega mesta, imeli naj bi celo posebne registrske oznake, še več denarja bi namenili za subvencije za nakup električnega vozila, vendar le do določene cene novega vozila, obetajo se spremembe z ugodnostmi na področju večje uporabe električnih vozil v poslovne namene … V ta namen naj bi pospešeno sledila tudi postavitev mreže javnih polnilnih postaj.

V novi Anketi Avtomobilnosti vas zato sprašujemo, ali bi vas našteti ukrepi prepričali, da bo vaš naslednji novi avtomobil električen in ne bencinski ali dizelski.