Velja, da krožna križišča največ težav povzročajo mladim in zrelejšim voznikom, saj tega preprosto niso navajeni. Gre za interakcijo in hitrejši promet. Foto: Goran Rovan
Velja, da krožna križišča največ težav povzročajo mladim in zrelejšim voznikom, saj tega preprosto niso navajeni. Gre za interakcijo in hitrejši promet. Foto: Goran Rovan

Kjer koli se srečata dve vozili, lahko nastane konfliktna situacija. Nekoč so zagate reševali z mahanjem rok ali s policistom sredi križišča, sledili so takšni in drugačni semaforji. Potem so prišla krožišča. Iznajdba, ki je v varnosti in pretočnosti prometa naredila ogromen korak naprej, a očitno vožnja po njih ni tako preprosta.

Inštruktor šole vožnje Martin Miklavc je za TV oddajo Avtomobilnost pojasnil: "Krožna križišča so izredno dinamična. Promet teče hitro in začetniku, ki še ni vešč vseh interakcij med vozniki, se rado zgodi, da se v prometu zaplete."

Pazite na kolesarje in pešce
Na policiji so za Avtomobilnost poudarili, da mora voznik vedeti, kam želi iti. Potem se mora pravilno razvrstiti pred vstopom v krožno križišče, biti mora pozoren na pešce in kolesarje, ki imajo prednost, po potrebi ustaviti, nadaljevati vožnjo in ustaviti na točki preglednosti. Pustiti mora mimo vozila, ki imajo prednost v krožnem križišču, in šele nato zapeljati na prometni pas.

"Če je več prometnih pasov, mora voznik zapeljati na levi, notranji prometni pas in nadaljevati vožnjo, razen če se želi izključiti na prvem izvozu," še dodajajo na policiji.

Začetniki v šolah vožnje imajo s tem nemalo težav, saj so prve lekcije usmerjene predvsem v pogled na desno, kjer so prometni znaki.
Miklavc pravi: "Šele pozneje, ko je voznik že izkušen, pride do tega, da se zave nevarnosti, ki preti z leve strani in v takih primerih včasih pozabi na signalizacijo in prometne označbe. Včasih se preprosto ljudje v takih situacijah izgubijo."

Čeprav so krožišča že vrsto let v Sloveniji, so v tujini tovrstna krožna križišča poznali že mnogo prej. V Angliji že leta 1901, pri nas pa smo začeli leta 1990 v Velenju. Foto: Policija
Čeprav so krožišča že vrsto let v Sloveniji, so v tujini tovrstna krožna križišča poznali že mnogo prej. V Angliji že leta 1901, pri nas pa smo začeli leta 1990 v Velenju. Foto: Policija

Težava št. 1
Največkrat gre za nepravilne premike z vozilom, kar pomeni, da vozniki ne nakazujejo spremembe vožnje smeri in prometnega pasu pravočasno. Pred menjavo prometnih pasov morajo to storiti dovolj hitro in v pravem trenutku – ne prepozno in ne prekmalu, saj s svojim nakazovanjem spremembe smeri lahko povzročijo nevarno situacijo. Če jo spremenijo prehitro, bo nekdo, ki čaka na vstop v krožno križišče, zapeljal v križišče in ga s tem izsilil, če pa to stori prepozno, lahko povzroči nevarno situacijo s tem, da bo voznik zapeljal v križišče in potem moral nenadoma zavirati.

Krožišča vse pogosteje zamenjujejo običajna križišča, ker imajo mnogo prednosti. Omogočajo večjo pretočnost prometa in zvišujejo prometno varnost. Foto: BoBo
Krožišča vse pogosteje zamenjujejo običajna križišča, ker imajo mnogo prednosti. Omogočajo večjo pretočnost prometa in zvišujejo prometno varnost. Foto: BoBo

Težava št. 2.
Pri začetnikih se pogosto pojavlja težava orientacije v krožiščih. Tudi to se je zgodilo, da so vozniki vozili v nasprotno smer, saj vožnja v krožnem križišču vedno pomeni vožnjo v desno, v nasprotni smeri urinega kazalca.

Težava št. 3.
Težava je tudi opazovanje mrtvih kotov. Ker gre za vožnjo v krogu, pri kateri ogledala in tudi pogledi okoli sebe včasih ne povedo vsega.

A naj bodo še tako zapletena, so krožišča vendarle varna. Policija na letni ravni evidentira okoli 200 prometnih nesreč, ki se zgodijo v krožnih križiščih. Tudi s poškodbami, vendar so te zaradi manjših hitrosti lažje.

Košček samorefleksije
Za nepravilno vožnjo v krožiščih pa niso vedno krivi zgolj vozniki. Na ponovno "izpitno vožnjo" so povabili izkušene avtomobilske novinarje, ki so jih točno določena krožišča zmedla.

To so krožišča pri Žalah, ki očitno kažejo na infrastrukturno nepovezanost pravil in smiselnega in v vsakdanjosti realnega prometa. Na istem odseku smo namreč padli vsi novinarji, ki smo združili moči v tokratni akciji.

Mnenje Avtomobilnosti je, da bi morali sporna križišča na Žalah na novo narisati. Če se strinjate z našim mnenjem ali ne, izrazite to v anketi. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost
Mnenje Avtomobilnosti je, da bi morali sporna križišča na Žalah na novo narisati. Če se strinjate z našim mnenjem ali ne, izrazite to v anketi. Foto: MMC RTV SLO/Avtomobilnost

Sodelujte v anketi
Če bi podprli idejo, da bi ta sporna križišča na novo narisali, vas vabimo, da izpolnite priloženo anketo. A v resnici je bila tokratna izpitna vožnja zgolj manjši delček večjega raziskovalnega dela, ki ga opravljamo skupaj z Zavarovalnico Triglav. Gre za neke vrste anatomijo slovenske vožnje. Pogledali smo v drobovje in kulturo naše vožnje in ugotovili, da imamo podlago za to, da vozimo bolje in da se Slovenci želimo učiti in popravljati. Zato smo želeli, da se še enkrat udeležite izpitne vožnje in se izboljšate. Tudi sami smo še enkrat ugotovili, da vozimo preveč avtomatično in delamo napake.

Ana Cergolj iz Zavarovalnice Triglav je za Avtomobilnost povedala: "Naš cilj je, da merimo in opazujemo, ali nam je uspelo pregovoriti voznika, da je spremenil vozniško vedenje na bolje, da je sprejel boljšo odločitev. Ali je zmanjšal hitrost, ko je zapeljal v naselje, ali je počakal pred železniško progo, da se je prepričal, ali prihaja vlak. Ali je na nepreglednem cestnem odseku počakal, ker ga je naš sistem opozoril, da morda s prednostne ceste prihaja nekdo, ali je obdržal varnostno razdaljo, čeprav za njim nekdo hupa in ga priganja, ali vseeno volan z obema rokama drži v položaju urinega kazalca '15 do treh'. Skratka, želimo meriti, ali smo ga uspešno nagovorili. Če ga nagovorimo uspešno, ta nagovor razvijemo in vedno ugotavljamo, kako lahko nagovorimo še tiste voznike, ki jih neki nagovor ni nagovoril."