Če že poslušate glasbo, naj ne presega 95 decibelov, pravijo znanstveniki. Foto: EPA

Na svetovnem spletu so objavljene različne raziskave, ki povezujejo varnost med vožnjo s poslušanjem glasbe. Izraelski profesor in direktor glasbene psihologije na oddelku za umetnost na Univerzi Ben-Gurion v Beršebi Warren Brodsky, je preučil učinke, ki jih ima glasba na voznike.

Poslušanje glasbe med vožnjo vas lahko ubije
Izraelski raziskovalec kot neizpodbitno dejstvo omenja, da vas lahko poslušanje napačne glasbe med vožnjo ubije, saj osredotočenost voznika na vožnjo upada. "Avto je edino mesto na svetu, kjer lahko umreš samo zato, ker poslušaš napačno glasbo," pravi Brodsky, ki poudarja, da lahko ne glede na to, ali gre za hiter ritem, nežen in melanholičen napev, glasba, ki jo poslušamo, močno vpliva na vožnjo. Kljub temu pa se je izkazalo, da lahko "napačna" vrsta, ki vam je po navadi najbolj všeč – najbolj ogroža življenje na poti z vozilom.
Čeprav se veliko voznikov zaveda nevarnosti, ki jo prinašajo motnje, kot so mobilni telefoni, pa večina ne pomisli dvakrat, preden v vozilu vklopi radio.

Glasno petje ob najljubši glasbi
Raziskave Browskega so pokazale, da se koncentracija po navadi zniža, ko se predvaja priljubljena pesem, vozniki pa pogosto pojejo na glas, premikajo svoje telo ob glasbi in včasih celo igrajo namišljene instrumente ali se oprimejo nevidnega mikrofona. Vse to lahko škodljivo vpliva na čas odziva na dogodke na cesti.

"Ali je to Beethoven ali Bieber, ni pomembno. V idealnem primeru bi morali vozniki izbrati melodije, ki med vožnjo ne sprožijo motenj, spominov, čustev ali ročnega bobnanja," svetuje znanstvenik.

800-kilometrski test
Zanimiv poskus so naredili na spletni strani Confused.com, kjer so na dobrih 800 kilometrov dolgi poti pol poti testirali voznike med poslušanjem radia in glasbe in drugo polovico poti, ko so vozili v popolni tišini.

Raziskave Browskega kažejo, da se koncentracija po navadi zniža, ko se predvaja priljubljena pesem, vozniki ali voznice pa pesem pogosto pojejo na glas. Foto: AMZS

Raziskovalci so primerjali hitrost vožnje, osredotočenost voznika, odzivnost na druge dejavnike v prometu ... Profesor Simon Moore z Univerze v Londonu je ugotovil, da glasna glasba poveča ritem srca in lahko vožnjo naredi zelo nevarno. Voznik se tudi prej razburi in podzavestno vozi hitreje.

Po drugi strani pa je za voznika vožnja lahko stresna, če posluša glasbo, ki mu ni všeč. Po besedah Moora je najidealnejša pesem med vožnjo avtomobila tista, katere ritem je podoben bitju srca, med 60 in 80 udarci v minuti.

Tudi pozitiven vpliv
Fordova raziskava pa je pokazala, da lahko poslušanje žalostnih oziroma otožnih pesmi v avtomobilu na poti v službo pozitivno vpliva na razpoloženje voznika. Po poslušanju pesmi Sorry Justina Bieberja, The winner takes it all od Abbe ali Mr. Brightside skupine The Killers boste dobre volje še več ur, trdijo pri Fordu, ki so raziskavo izvedli v sodelovanju s podjetjem Spotify in newyorško univerzo. V to skupino sta se uvrstili tudi pesmi Back to Black Amy Winehouse in Everybody’s Changing od Keanu.

Vsem tem pesmim sta skupna ritem in nekakšna otožnost, za katero je raziskava pokazala, da se ji ljudje radi prepustijo na poti v službo.
Sodelujoči v raziskavi v Franciji, Nemčiji, Italiji, Španiji in Združenem kraljestvu so poslušali skrbno izbrane sezname pesmi z različno energijo in valenco. Razpoloženje voznikov so ugotavljali z vprašalniki po in v urnih intervalih ter pred njimi po jutranjih vožnjah.

Pesmi z živahnim ritmom so se najbolje izkazale, toda bolj žalostne, mirne pesmi so bile enako priljubljene kot vesela glasba.

Da je poslušanje priljubljenih radijskih postaj ali glasbe pozitivno za vzdušje med vožnjo, smo ugotovili že v eni izmed preteklih oddaj Avtomobilnost. Kot tudi to, da je poslušanje glasne glasbe v avtomobilu nevarno za vožnjo in kaznivo.

To smo ugotovili v Avtomobilnosti
Kaj smo na podlagi raziskav, policijskih poročil in tudi lastnih opažanj še ugotovili v Avtomobilnosti? Glasna glasba med vožnjo na različne načine vpliva na varno vožnjo, tako na reakcijski čas zaviranja kot na hitrost med vožnjo. Poleg tega, da se preslišijo vozila na nujni vožnji, je zmanjšana zaznava drugih udeležencev v prometu, saj velikokrat druge udeležence zaznamo tudi s sluhom.

Glasba je za marsikoga najboljša sopotnica v vozilu. Foto: BoBo

Ob poslušanju preglasne glasbe se voznik običajno bolj osredotoči na glasbo kot na okolico in prometnovarnostne razmere na cesti. Večja možnost je, da spregleda pomembno prometno signalizacijo in druga opozorila na cesti. Hiter ritem pesmi lahko povzroči, da ljudje podzavestno pospešijo, da ga izenačijo. Za voznika lahko vožnja predstavlja stres, če posluša glasbo, ki mu ni všeč. V tujini raziskovalci prek statističnih podatkov beležijo, da je pogost vzrok prometnih nesreč tudi spreminjanje postaj na radiu.