K razvoju ga je pripravila ameriška vlada, ki je leta 1970 razpisala projekt ESV (Experimental Safety Vehicle – eksperimentalno varnostno vozilo), s katerim so hoteli do leta 1980 pospešiti razvoj varnih avtomobilov.

Fiat se je na razpis marca 1972 odzval z varnostnim avtomobilom ESV 1500, ki je imel trdno notranjo varnostno kletko, okrog nje pa zajetno škatlasto karoserijo. Mehaniko so vzeli od serijskega fiata 500, medosno razdaljo in vrata pa je doniral fiat 126. Za večjo varnost pešcev so pločevinasti karoseriji dodali masivna blažilna odbijača iz poliuretanske pene spredaj in zadaj ter debeli bočni letvi iz enakega materiala. Dodatno okrepljena je bila tudi streha.

Fiat je izdelal trinajst prototipov ESV 1500, po enaki tehnologiji pa še 34 drugačnih prototipov. Z njimi je izvajal preizkuse, dokler ni projekta leta 1973 prekinila naftna kriza. Med drugim tudi zato, ker bi bili takšni avtomobili razmeroma veliki in težki ter zahtevali večje in bolj potratne motorje. Zaradi nerodnih oblik bi bili seveda tudi manj privlačni od običajnih avtomobilov.