Trenutek pred izstrelitvijo pred 50 leti. Obletnico tega mejnika spremlja tudi polna luna. Foto: Reuters

Na izstrelišču Cape Canaveral je danes potekala velika slovesnost, ki se je je udeležil tudi astronavt zgodovinske odprave Michael Collins, drugi, Buzz Aldrin, ki je šibkega zdravja, pa ni prišel. Tretji član zgodovinske misije, prvi človek, ki je stopil na Luno, Neil Armstrong, je pri 82 letih umrl leta 2012.

88-letni Collins ob obisku Cape Canaverala. Foto: Reuters

Collins obujal spomine ob vrnitvi na ploščad
88-letni Collins je danes obiskal ploščad 39A v izstrelišču, da bi se spomnil trenutka, ko so 16. julija ob 9.32 po lokalnem času poleteli v vesolje. Povedal je, da je "čudovit občutek biti spet nazaj". "Tokrat je drugače. Želim se obrniti k Neilu in ga nekaj vprašati ali Buzzu Aldrinu nekaj povedati, ampak sem sam tukaj," je povedal po navedbah ameriške vesoljske agencije Nasa. Dejal je, da si želi, da bi bila v izstrelišču tudi druga dva člana posadke. 89-letni Aldrin, ki je šibkega zdravja, je bil povabljen, a ni prišel.

Michael Collins, Neil Armstrong in Buzz Aldrin. Foto: Reuters

Povedal je tudi, da ga velikokrat sprašujejo, ali se je v vesolju počutil osamljenega, saj je on, medtem ko sta Armstrong in Aldrin hodila po Luni, krožil v plovilu okoli Lune. "Ne, počutil sem se dobro," je poudaril. "Imel sem toplo kavo, pa tudi glasbo, če sem si jo zaželel," je povedal.

Collins se je v Cape Canaveralu srečal s tistimi, ki so v obdobju programa Apollo nadzorovali izstrelitve raket. Spoznal je tudi Nasine tehnike, ki sodelujejo pri programu Artemis, v okviru katerega nameravajo Američani oditi na Luno in Mars.

Leteli na Luno in poslušali Flying to the Moon na kasetah

50 let od prvih korakov na Luni
Pred točno petdesetimi leti so iz Cape Kennedyja, zdaj spet preimenovanega v Cape Canaveral, uspešno izstrelili raketo Saturn V, ki je v vesolje ponesla tri ameriške astronavte, Armstronga, Aldrina in Collinsa. Prva dva sta štiri dni po uspešnem vzletu prvič stopila na Luno.

Ameriška vesoljska agencija Nasa je s 110 metrov visoko in 2.800 ton težko raketo Saturn V dobila zanesljivo in dovolj močno nosilno raketo, ki je v vesolje lahko ponesla tudi modul Apollo.

Neil Armstrong (v ospredju) je umrl leta 2012. Foto: Reuters

Prvi je na Luno po štirih dneh poti stopil Armstrong, sledil mu je Aldrin. Dve uri in pol sta se sprehajala po Luni, nabrala vzorce prahu in kamenja, se fotografirala in v Luno zapičila ameriško zastavo, ki pa se je pozneje med poletom lunarnega modula podrla. Collins je krožil okoli Zemljinega naravnega satelita.

Uspešnemu vzletu in pristanku na Luni je po osmih dneh sledil tudi uspešen pristanek v Tihi ocean. Astronavte je po dveh tednih karantene javnost sprejela kot junake, pristanek Apolla 11 na Luni pa je postal eden od dogodkov, ki se je najbolj vtisnil v kolektivni spomin človeštva.

V ZDA ob obletnici potekajo številne slovesnosti. Od danes je v muzeju National Air and Space Museum v prestolnici po 13 letih znova na ogled Armstrongova obleka, v kateri je stopil na Luno. V prihodnjih dneh bodo po dve uri projicirali fotografijo 110 metrov visoke rakete Saturn 5 v naravni velikosti na obelisk v parku National Mall v Washingtonu, v petek in soboto pa bodo na velikih zaslonih prikazovali še video s posnetki izstrelitve Apolla 11, v katerem bo predstavljen tudi pristanek na Luni.

Tudi pri nas bodo obletnico zaznamovali s posebnimi dogodki, in sicer v Centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v Vitanju ter v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri.

50 let od vzleta Apolla 11