Fotografija je simbolična. Foto: BoBo

Upajo, da bo njihov projekt nekega dne vodil v mnogo cenejše terapije, ki rešujejo življenja. Zdravila na osnovi beljakovin, kot sta na primer biološki zdravili proti raku Herceptin in Avastin (slednji tudi v rabi proti mokri obliki starostne degeneracije makule), so lahko učinkovita, ko odpovedo sicer uveljavljeni farmacevtski proizvodi, a njihova pomanjkljivost je, da so zelo draga, piše BBC. Raziskava, ki so jo izvedli na institutu Roslin, pa bi lahko pripeljala do cenejših proizvodnih procesov, povzema Slovenska tiskovna agencija.

Objava je v znanstveni publikaciji BMC Biotechnology.

Ekipa raziskovalcev z inštituta Roslin je genom kokoši spremenila tako, da njihova jajca vsebujejo velike količine visokokakovostnih beljakovin. Že tri jajca vsebujejo odmerek s kliničnim učinkom, so navedli, kokoši pa na leto znesejo stotine jajc.

Te beljakovine bodo sedaj najprej uporabili v raziskavah, a laboratorijski preizkusi so že pokazali, da so najmanj tako učinkovite kot primerljiva zdravila.

Kaj dejansko izločajo ...
Kokoši so za zdaj gensko spremenili tako, da proizvajajo dva tipa beljakovin. Ena je pravzaprav makrofag CFS, ki bi ga lahko uporabili za stimulacijo poškodovanega tkiva, da bi se to samo popravilo. Razvijajo jo v človeški in prašičji različici.

Druga je interferon alfa-2a. Gre za človeku lastni protein, ki se odziva kot del človekovega imunskega sistema. Ima antivirusne lastnosti, pri njem pa so po besedah doktorice Lisse Herron iz podjetja Roslin Technologies odkrili tudi protirakave lastnosti. "Gre za protein, ki se že nekaj časa uporablja za zdravljenje hepatitisa pri določenih oblikah raka," je dodala.

... in kaj bi še lahko
Ekipa raziskovalcev je prepričana, da lahko nabor beljakovin, ki jih bodo "znesle" transgene kokoši, še razširi. Samih kokoši navzočnost človeških proteinov v njihovem telesu ne prizadene, tudi živijo bolje kot kokoši v baterijski reji, saj pač nesejo jajca kot običajno.

Več jajc v prisotnosti petelina
Raziskava sicer poteka v zavarovanem objektu znotraj inštituta Roslin, kjer v prostornih kokošnjakih vzrejajo več deset transgenih živali, katerih naloga je znesti 300 jajc letno. Družbo jim delajo tudi petelini, ki imajo dvojno vlogo.

Kokoši namreč bolj nesejo jajca, če je v njihovi bližini petelin. Poleg tega samce potrebujejo za vzrejo več transgenih kokoši. Te namreč niso kloni, ampak na svet pridejo na konvencionalen, biološki način.

"V kokošnjaku imamo petelina, ki lahko v zelo kratkem času proizvede zelo veliko piščet," je povedala profesorica Helen Sang z inštituta.

Kokoš znese stotine jajc na leto, že tri vsebujejo klinično relevantno količino učinkovine. Foto: Reuters

Vsega ni mogoče proizvesti v laboratoriju
Jajca, ki jih znesejo kokoši, nato potujejo v od kakofonije kokošnjakov ločen laboratorij, kjer jih razbijejo in rumenjake ločijo od beljakov. Rumenjakov ne uporabijo, beljak pa je tisti, ki vsebuje velike količine medicinsko pomembnih beljakovin.

"Te proteine je resnično drago proizvesti, saj jih ni mogoče sintetizirati v laboratoriju," je povedala doktorica Herron. "Zanje je potreben živeči sistem, saj so proteini zelo velike in zelo kompleksne molekule, ki za pravilno izdelavo potrebujejo ves ustroj celice," je dodala Herronova.

Transgene kokoši bi tako lahko postale pionirke pri proizvodnji boljših in cenejših zdravil. Tudi pri tej raziskavi, tako kot pri vseh, ki obetajo, sicer obstaja težava. Do dejanskega nastanka prelomnega zdravila morajo poteči tudi desetletja nadaljnjih raziskav in preizkusov. A pot do t. i. zdravil sirot za redke bolezni je lahko precej krajša, zdravila za živali pa pridejo na trg še prej, še povzema STA.