Prvič je bila izstrelitev slovenskih satelitov predvidena septembra lani, a so jo zaradi spodletele izstrelitve rakete Vega julija lani preložili. Nato so izstrelitev načrtovali za marec letos, a jo je preprečila pandemija covida-19. Foto: EPA
Prvič je bila izstrelitev slovenskih satelitov predvidena septembra lani, a so jo zaradi spodletele izstrelitve rakete Vega julija lani preložili. Nato so izstrelitev načrtovali za marec letos, a jo je preprečila pandemija covida-19. Foto: EPA

Raketo vesoljskega podjetja Arianespace Vega, na kateri je vse skupaj 53 satelitov, bi morali iz Kourouja po prvotnih načrtih izstrelili danes ob 22.51 po lokalnem času oziroma v petek ob 3.51 po srednjeevropskem. A so zaradi neugodnih vremenskih razmer v višjih plasteh ozračja nad vesoljskim centrom v Francoski Gvajani izstrelitev preložili najmanj do nedelje, so sporočili iz Centra odličnosti Vesolje-SI, kjer so razvili satelit Nemo HD.

Kot piše na spletni strani podjetja Arianespace, so za četrtek zvečer napovedane neugodne vetrovne razmere. Tako izstrelitev takrat ne bo mogoča. Preložili so jo najmanj do sobote ob 22.51 po lokalnem času oziroma nedelje ob 3.51 po srednjeevropskem. Raketo bodo v vesolje poslali samo, če bo to dopuščalo vreme. Dodali so, da so raketa in sateliti stabilni in varni.

Po tehničnih težavah in virusu jo je zagodlo še vreme

Satelit NEMO-HD je opremljen z dvema optičnima instrumentoma, namenjen pa je spremljanju tal. Foto: Vesolje-SI
Satelit NEMO-HD je opremljen z dvema optičnima instrumentoma, namenjen pa je spremljanju tal. Foto: Vesolje-SI

To je že tretja preložitev izstrelitve slovenskih satelitov. Prvič je bila predvidena septembra lani, a so jo zaradi spodletele izstrelitve rakete Vega julija lani preložili. Nato so izstrelitev načrtovali za marec letos, a jo je preprečila pandemija covida-19.

Nanosatelit Trisat ima maso zgolj pet kilogramov in je v prvi vrsti namenjen testiranju robustnosti nove vesoljske elektronike. To bo prvi nanosatelit na svetu s celovitimi tehnikami za zagotavljanje strpnosti do napak in njihovo blaženje, kot jih je pričakovati pri naprednih sistemih visokega cenovnega razreda.

Mikrosatelit Nemo HD z maso 65 kilogramov pa je poseben v tem, da bo z njim mogoče Zemljo opazovati interaktivno. To pomeni, da bodo lahko ob preletu zemeljske postaje v realnem času hkrati prejemali sliko s satelita in ga vodili z obračanjem okoli njegovih osi. Tako bodo senzorje usmerjali proti zanimivim območjem.