1. Na obzorju nov polet Starshipa

Raketa Starship meri kar 122 krat devet metrov. Na fotografiji polet IFT-3. Foto: SpaceX
Raketa Starship meri kar 122 krat devet metrov. Na fotografiji polet IFT-3. Foto: SpaceX

Naslednji polet rakete Starship bo predvidoma 5. junija, sporoča ameriški SpaceX, ki sicer še nima vseh potrebnih dovoljenj.

Podjetje je razkrilo okvirni profil poleta. Podoben bo prejšnjemu, a z nekaj opaznimi razlikami. Prva se bo zgodila takoj po t. i. vroči ločitvi. Vesoljsko plovilo Starship se namreč od stopnje Super Heavy loči z delujočimi motorji raptor (pri večini drugih raket se pogon prižge z zamikom). Izpušni plini so usmerjeni skozi odprtine v vmesni stopnji, ki obenem ščiti Super Heavy pred uničujočimi plameni. To vmesno stopnjo bodo po novem odvrgli, in to kmalu po vroči ločitvi. Razlog še ni znan, vsekakor pa to zmanjša večkratno uporabnost rakete kot celote. Ugibamo pa lahko, da se s tem zniža masno središče Super Heavya in s tem poveča stabilnost. Super Heavy se je namreč na prejšnjem, tretjem poletu pred načrtovanim "pristankom" vidno destabiliziral in eksplodiral. Druga sprememba se nanaša na poznejši del poleta. Starship tokrat ne bo poskusil prižgati raptorjev v vesolju, kar mu zadnjič ni uspelo. Se pa bo pred morjem obrnil in poskusil navpično "pristati", česar v načrtu prejšnjega poleta ni bilo. Celoten načrt je dostopen tukaj.

Sorodna novica Musk po ognjenem testu Starshipa napovedal pošastno nadgradnjo

Prejšnji polet, IFT-3, je potekal sredi marca in predstavljal velik korak naprej za program Starship. Raketa je opravila svoje delo, in če bi imela v svojih nedrjih tovor, bi ga po načrtu dostavila v nebo. Težave so se pojavile pri poskusu "pristanka" prve stopnje Super Heavy na vodni gladini; stopnja se je namreč pri spustu destabilizirala in nato eksplodirala na višini okoli pol kilometra. Druga stopnja, vesoljsko plovilo Starship, se je po prihodu v vesolje prav tako destabilizirala in posledično ni preživela vroče vrnitve v ozračje, saj toplotni ščit ni kazal v pravo smer. Prvi mož podjetja, Elon Musk, je po poletu napovedal nadgrajeno različico Starshipa, ki bo po napovedih zmogla 200 ton tovora v nizkozemeljsko orbito oziroma kar 400 ton z enkratno uporabo, kar je ogromno. Spomnimo, najzmogljivejša raketa, Saturn 5, se je kitila s 140 tonami.

Trikrat Falcon in eksplozija raptorja

Sicer pa je SpaceX ta teden nadaljeval gosto posejane izstrelitve rakete Falcon 9, ki jim je že težko slediti. V sredo so izstrelili satelit za ameriško vojsko (NROL-146, posnetek) in eno pošiljko Starlinkov (posnetek), v četrtek pa še eno (posnetek).

Ta teden je en motor raptor med preizkušanjem v McGregorju eksplodiral, posnetek:


2. New Shepard je po dveh letih znova poletel

Ameriška družba Blue Origin je prvič po dveh letih izstrelila raketo New Shepard z ljudmi na krovu. New Shepard je poslal šest ljudi na 10-minutni parabolični polet do vesolja in nazaj. Med potniki, ki so doživeli kratko mikrotežnost, je bil tudi 90-letni Ed Dwight, nekdanji testni pilot, zdaj najstarejši človek z vesoljskim poletom. Zanimivost: ameriško letalstvo ga je leta 1963 priporočilo Nasi za astronavta v tretji ameriški astronavtski razred, a ni bil izbran. Več o njem tukaj.

Video 2: Predstavitev Dwighta

New Shepard je novembra 2023 (NS-23) eksplodiral. Kapsula je s pomočjo sistema za pobeg v sili švignila na varno, poškodovanih ni bilo (poglavje 3). Preiskava je pokazala, da je zatajila šoba motorja BE-3PM. Razpadla je zaradi previsoke temperature.


3. Opazovanje polarnih območij

Podjetje Rocket Lab je v ponedeljek z Nove Zelandije izstrelilo raketo Electron in za Naso v 525-kilometrsko tirnico odtovorilo satelit za opazovanje Zemlje PREFIRE. Ta bo opazoval toplotno sevanje na polarnih območjih. To je bila 48. izstrelitev Electrona, ki zmore 300 kilogramov v nizkozemeljsko tirnico. Več tukaj.


4. ​Kdo bo izdelal evropsko tovornico?

Mednarodna vesoljska postaja bo ob začetku delovanja načrtovane evropske tovornice v svojih zadnjih letih. Fotografija je nastala leta 2021 s približujoče se vesoljske ladje Crew Dragon. Foto: Nasa
Mednarodna vesoljska postaja bo ob začetku delovanja načrtovane evropske tovornice v svojih zadnjih letih. Fotografija je nastala leta 2021 s približujoče se vesoljske ladje Crew Dragon. Foto: Nasa
Simbolična podoba kapsule družbe Thales Alenia Space. Foto: Thales Alenia Space
Simbolična podoba kapsule družbe Thales Alenia Space. Foto: Thales Alenia Space

Evropska vesoljska agencija je na razpisu izmed devetih izbrala dve podjetji, ki bosta še naprej razvijali prihodnjo evropsko vesoljsko tovorno ladjo. Podjetji bosta prejeli 25 milijonov evrov za nadaljnji razvoj projekta, prihodnje leto bo izbrana ena – seveda če bodo s tem zadovoljne tudi države članice Ese. Domnevamo lahko, da bo v zakulisju precej lobiranja in pozornosti, kdo – in v katerih državah – bo dobil kos pogače.

Prvi izbranec je italijansko-francoski Thales Alenia Space, dobro znana družba, ki ima za seboj že goro vesoljskih projektov, med njimi module za vesoljske postaje in nekdanjo evropsko tovornico ATV.

Drugi je The Exploration Company, leta 2021 ustanovljena francosko-nemška družba, ki razvija kapsulo Nyx.

Simbolična podoba kapsule Nyx. Foto: The Exploration Company
Simbolična podoba kapsule Nyx. Foto: The Exploration Company

Generalni direktor Ese Josef Aschbacher poudarja spremenjen pristop, ki sledi ameriškemu modelu javno-zasebnih partnerstev, v kakršnem je vzhajal SpaceX. Tudi Esa si namreč želi cenovne učinkovitosti in inovacij, kakršne so vzniknile v ZDA. Je pa res, da se njen denarni vložek – 25 milijonov evrov po podjetju – ne more primerjati z vložki Nase v komercialne partnerje. Vprašanje je, ali lahko torej res pričakuje podoben izkupiček.

Izbranec bo predvidoma od leta 2028, a najpozneje z letom 2030 s tovorom oskrboval Mednarodno vesoljsko postajo, najbrž pa tudi njeno naslednico (naslednice?).

Med izbranci tako ni načrtovane večkrat uporabne nemške vesoljske ladje Argo, ki jo je že pred časom napovedalo zagonsko podjetje Rocket Factory Augsburg (poglavje 7), najbrž prav z mislijo na ta razpis. Morda pa jo bodo razvijali naprej sami.


5. BepiColombo v težavah, morda ne bo dosegel orbite okoli Merkurja

Simbolična podoba BepiColomba. Foto: ESA/ATG medialab
Simbolična podoba BepiColomba. Foto: ESA/ATG medialab
Sorodna novica Proti Merkurju je poletela dvojna sonda BepiColombo

Evropsko-japonska sonda BepiColombo je doživela hujšo okvaro, zaradi katere je misija ogrožena. Njen pogon ne prejema dovolj električne energije iz panelov sončnih celic. Napako so odkrili v pripravah na orbitalni manever 26. aprila, nato so s popravki dosegli 90-odstotno učinkovitost pogona. Za zdaj še ni jasno, ali bo to dovolj za načrtovane manevre, ki naj bi sondo prihodnje leto pripeljali do orbite okoli planeta Merkur. Sonda je bila izstreljena davnega leta 2018 in je doslej delovala dobro. Več tukaj.


6. Temna obzorja tudi za Mars Sample Return

"Stari" načrt misije Mars Sample Return, ki bo zdaj pregneten – ali pa bo šel nazaj v predal. Foto: Esa

Ameriško-evropski projekt pridobitve vzorca Marsa na Zemljo je res v hudih težavah. Na ameriški strani se spopadajo z očitno nevzdržnim naraščanjem načrtovanih stroškov, zato je Nasa celoten koncept "zabrisala" z mize in zdaj tudi pri komercialnih partnerjih išče cenejše možnosti.

Spomnimo, projekt naj bi stal dobre štiri milijarde dolarjev, nato se je izkazalo, da bo terjal najmanj 11 milijard, cena pa bi se skozi leta najbrž še dodatno zvišala. Ameriška politika, ki bi morala odpreti državno denarnico, je izjemno nezadovoljna in je krepko oštela Naso. Srd se širi tudi v delu znanstvene skupnosti, saj se je projekt že začel zajedati v proračune drugih misij. Nasa je zato zavrnila obstoječi načrt in išče novega, cenejšega in tudi – hitrejšega. Obstoječi bi se namreč lahko zavlekel vse do leta 2040, kar je še posebej nesmiselno, saj naj bi dotlej že začeli pošiljati ljudi proti Marsu.

Pri tem se poraja vprašanje, kaj se bo ob morebitni spremembi arhitekture programa zgodilo z evropskim prispevkom, sondo, ki naj bi vzorce pripeljala od Marsa do Zemlje; pa tudi, ali bodo Evropa in ZDA pri tem prvenstvo prepustile Kitajski, ki namerava vzorec pridobiti že na začetku prihodnjega desetletja.


7. NOTICE:

Ameriško podjetje Firefly Aerospace je na prodaj, piše Bloomberg. Njegova raketa Alpha se je le enkrat izkazala - od štirih izstrelitev. Obenem pa razvija novo stopnjo rakete Antares za družbo Northrop Grumman (poglavje 1), še letos pa bo proti Luni poslalo pristajalnik Blue Ghost.Litva je postala 40. podpisnica sporazumov Artemis. Več tukaj.Srbija se je pridružila kitajskemu projektu mednarodne postojanke na Luni, poroča SpaceNews.
Nemško zagonsko podjetje Rocket Factory Augsburg je uspešno preizkusilo prvo stopnjo načrtovane rakete RFA One s štirimi motorji Helix. Več tukaj.Prvi polet vesoljske ladje CST-100 Starliner (Boeing) s posadko je prestavljen na 1. junij. Med prejšnjim poskusom izstrelitve so namreč odkrili puščanje helija. Članica posadke bo tudi astronavtka slovenskih korenin, Sunita Williams. Več tukaj.Prvi polet evropske rakete Ariane 6 bo predvidoma na začetku junija, če bo t. i. mokra vaja (ang. wet dress rehearsal) 18. junija uspela. Več tukaj. Dotlej bodo evropska vesoljska plovila še vedno izstreljevana na ameriških raketah, naslednji tak primer je satelit EarthCARE - več tukaj.
Kitajska je izdala zanimiv videoposnetek rib v habitatu na njeni vesoljski postaji Tjangong.Nasina sonda Psyche je na poti proti asteroidu Psihe vključila svoj električni pogon. Za zdaj deluje brez težav. Več tukaj.Astronomska raziskava je preučila 16 aktivnih supermasivnih črnih lukenj. Več tukaj in v znanstvenem članku.
Pred 15 leti so astronavti zadnjič servisirali vesoljski teleskop Hubble. Več tukaj. Mimogrede, zasebna misija, ki jo je želel plačati in tudi opraviti ameriški milijonar Jared Isaacman, se je sfižila, saj je naletela na notranji odpor Nase, poroča ArsTechnica. Isaacman je želel v vesoljski ladji Crew Dragon leteti do Hubbla, se nanj priklopiti s posebnim dodatnim modulom in dvigniti tirnico; razmišljali so tudi o nekaterih dodatnih popravkih, piše ameriški NPR.Nova evropska astronavta sta že dobila misijo. Več tukaj.


8. Odkrit eksoplanet v galaktični soseščini

Simbolična podoba zunajosončnega planeta Gliese 12b pri matični zvezdi, hladni rdeči pritlikavki. Foto: NASA/JPL-Caltech/R. Hurt (Caltech-IPAC)
Simbolična podoba zunajosončnega planeta Gliese 12b pri matični zvezdi, hladni rdeči pritlikavki. Foto: NASA/JPL-Caltech/R. Hurt (Caltech-IPAC)

Še en sveže odkriti eksoplanet: TOI 4633 c, "mini Neptun", ki je v sistemu dvojne zvezde. Več tukaj. Še ni dovolj; Webb je pred kratkim preučil skrivnost eksoplaneta WASP-107 b.

Astronomi so s pomočjo Nasinega vesoljskega teleskopa TESS odkrili zanimiv zunajosončni planet Gliese 12b. Oddaljen je samo 40 svetlobnih let, kar je zelo blizu, saj je Galaksija velika več kot 100.000 svetlobnih let. Je pri zvezdi rdeči pritlikavki, ki jo obkroži enkrat na 12,8 zemeljskega dneva. Rdeča pritlikavka je velika za tretjino Sonca, njena temperatura površja znaša 60 odstotkov Sončeve.

Primerjava Zemlje (levo) in morebitnih obik planeta Gliese 12 b. Foto: NASA/JPL-Caltech/R. Hurt (Caltech-IPAC)
Primerjava Zemlje (levo) in morebitnih obik planeta Gliese 12 b. Foto: NASA/JPL-Caltech/R. Hurt (Caltech-IPAC)

Planet je velik kot Zemlja ali malce manjši, ima pa maso za skoraj štiri Zemlje. Od matične zvezde prejme 85 odstotkov količine energije, ki jo od Sonca prejema Venera. Kakšne so kaj razmere na površju? Če nima ozračja, potem temperatura znaša okoli 42 stopinj Celzija. Če pa ozračje ima, so temperature odvisne od tipa. Lahko bi imel nekaj podobnega Zemljini atmosferi, morda je peklensko vroč kot Venera, morda ima ozračje, kakršnega v Osončju ne najdemo. Lahko bi bil torej vsaj malo prijazen do življenja, kakršnega poznamo, ali pa zelo negostoljuben. Planet je dober kandidat za opazovanja z vesoljskim teleskopom James Webb, saj iz našega zornega kota prečka zvezdo.

Podrobneje v Nasinem sporočilu za javnost, znanstvena članka sta tukaj in tukaj.


9. Webb našel zgodnje galaksije v nastajanju

Simbolična podoba zgodnjih galaksij v času reionizacije, obkroženih z ogromnimi oblaki hladnega plina. Foto: NASA/JPL-Caltech/R. Hurt (Caltech-IPAC)
Simbolična podoba zgodnjih galaksij v času reionizacije, obkroženih z ogromnimi oblaki hladnega plina. Foto: NASA/JPL-Caltech/R. Hurt (Caltech-IPAC)

Raziskovalci so s prečesavanjem podatkov, ki jih je zbral vesoljski teleskop James Webb, našli tri galaksije iz časa, ko je bilo vesolje staro od 400 do 600 milijonov let. Obkrožene so z oblaki prvinskega vodika in helija, ki hrani njihovo širitev. Podrobneje tukaj in v reviji Science.


10. Novi Evklidovi dragulji

Foto: ESA/Euclid/Euclid Consortium/NASA, image processing by J.-C. Cuillandre (CEA Paris-Saclay), G. Anselmi
Foto: ESA/Euclid/Euclid Consortium/NASA, image processing by J.-C. Cuillandre (CEA Paris-Saclay), G. Anselmi

Evropska vesoljska agencija je izdala pet novih barvnih fotografij, ki jih je posnel vesoljski teleskop Evklid (Euclid).

Video: Esin pojasnilnik

Abell 2390

Abell 2390. Foto: ESA/Euclid/Euclid Consortium/NASA, image processing by J.-C. Cuillandre (CEA Paris-Saclay), G. Anselmi
Abell 2390. Foto: ESA/Euclid/Euclid Consortium/NASA, image processing by J.-C. Cuillandre (CEA Paris-Saclay), G. Anselmi
Izsek. Foto: ESA/Euclid/Euclid Consortium/NASA, image processing by J.-C. Cuillandre (CEA Paris-Saclay), G. Anselmi
Izsek. Foto: ESA/Euclid/Euclid Consortium/NASA, image processing by J.-C. Cuillandre (CEA Paris-Saclay), G. Anselmi

Na prvi fotografiji je jata galaksij Abell 2390, oddaljena tri milijarde svetlobnih let, sestavljena iz več kot 50.000 članic. Vsebuje več kot 10 bilijonov mas Sonca, zato močno ukrivlja prostor-čas in ustvarja gravitacijsko lečo, prek katere se da preučevati tudi razporeditev temne snovi.

Messier 78

M78. Foto: ESA/Euclid/Euclid Consortium/NASA, image processing by J.-C. Cuillandre (CEA Paris-Saclay), G. Anselmi
M78. Foto: ESA/Euclid/Euclid Consortium/NASA, image processing by J.-C. Cuillandre (CEA Paris-Saclay), G. Anselmi

Na drugi fotografiji je zvezdna porodnišnica Messier 78 (NGC 2068). Oddaljena je 1350 svetlobnih let, je v ozvezdju Oriona. Evklid si je pomagal tudi z infrardečo svetlobo in tako v Messierju 78 našel kar 300.000 doslej neznanih objektov, nekatere tudi z maso zgolj prgišča Jupitrov.

NGC 6744

Foto: ESA/Euclid/Euclid Consortium/NASA, image processing by J.-C. Cuillandre (CEA Paris-Saclay), G. Anselmi
Foto: ESA/Euclid/Euclid Consortium/NASA, image processing by J.-C. Cuillandre (CEA Paris-Saclay), G. Anselmi

Naslednji je NGC 6744, vmesna spiralna galaksija. V tem tipu galaksije trenutno nastane največ zvezd v krajevnem vesolju. Vmesna spiralna galaksija je tip med navadno spiralno galaksijo in spiralno galaksijo s prečko (kakršna je naša Galaksija Rimska cesta). Oddaljena je 30 milijonov svetlobnih let, v ozvezdju Pava in je del nadjate v Devici.

Abell 2764

Foto: ESA/Euclid/Euclid Consortium/NASA, image processing by J.-C. Cuillandre (CEA Paris-Saclay), G. Anselmi
Foto: ESA/Euclid/Euclid Consortium/NASA, image processing by J.-C. Cuillandre (CEA Paris-Saclay), G. Anselmi
Izsek z zvezdo. Foto: ESA/Euclid/Euclid Consortium/NASA, image processing by J.-C. Cuillandre (CEA Paris-Saclay), G. Anselmi
Izsek z zvezdo. Foto: ESA/Euclid/Euclid Consortium/NASA, image processing by J.-C. Cuillandre (CEA Paris-Saclay), G. Anselmi

Še ena jata galaksij, Abell 2764, je v zgornjem desnem kotu tega posnetka. Oddaljena je milijardo svetlobnih let. V spodnjem levem kotu pa je zvezda V*BP-Phoenicis/HD 1973.

Dorado

Foto: ESA/Euclid/Euclid Consortium/NASA, image processing by J.-C. Cuillandre (CEA Paris-Saclay), G. Anselmi
Foto: ESA/Euclid/Euclid Consortium/NASA, image processing by J.-C. Cuillandre (CEA Paris-Saclay), G. Anselmi
Sorodna novica Prve barvne fotografije Evklida, iskalca temne energije

Na zadnjem posnetku tokratne izdaje je skupina galaksij Dorado, oddaljena 62 milijonov svetlobnih let.

Lik in delo

Vesoljski teleskop Evklid je bil izstreljen julija lani, po enem mesecu je dospel na Lagrangeejevo točko 2 sistema Sonce-Zemlja 1,5 milijona kilometrov stran. Nato so ga več mesecev preizkušali in umerjali, nato je na začetku marca letos začel opazovalno kampanjo.

Fotografije v polni kakovosti

Abell 2390 širše (256 MB)
Abell 2390 izsek (16 MB)
Messier 78 (256 MB)
NGC 6744 (256 MB)
Abell 2764 širše (256 MB)
Abell 2764 izsek (67 MB)
Dorado (256 MB)

Vesolje gleda v očesu vidni svetlobi in v bližnji infrardeči; izvaja tudi fotometrijo, s čimer meri rdeči premik oddaljenih galaksij. Glavno zrcalo je veliko 1,2 metra. Posledično je manj natančen od denimo starega Hubbla, a na dan premeri več neba, kot ga je Hubble v vsej svoji zgodovini. Galaksijam določa lokacijo, obliko in gibanje, s čimer izdeluje trirazsežno karto vidnega vesolja. Prek te karte bodo znanstveniki iskali temno snov in temno energijo. Deloval bo predvidoma šest let.

Nekatere zanimive slovenske strani o vesolju

Portal Vesolje.net
Portal v vesolje
Podkast Temna stran Lune (nova epizoda)
Podkast ApolloLajka (nova epizoda)
Fizik o vesoljskem vremenu: Sončni blog
Podkast Sončni blog (nova epizoda)
Revija Življenje in tehnika
Astronomska revija Spika
Revija Obramba
Agencija Tromba
Zavod Cosmolab
Spletna stran Andros
Astronomsko društvo Vega
Astronomsko društvo Orion
Astronomski krožek Gimnazije Šentvid


NA VIDIKU:

Ponedeljek, 27. maj - Falcon 9 - Starlink
Torek, 28. maj - Falcon 9 - EarthCARE
Sobota, 1. junij - Atlas V - CST-100 Starliner