Robot Pepper pleše lambado, prepozna osnovne človeške emocije in celo govori šale. Foto: BoBo

Do leta 2050 bo kar 35 odstotkov prebivalcev v Evropi starejših od 60 let, na svetu bo takrat živelo že več starostnikov kot otrok in mladostnikov. Leta 2017 je največji delež starejših prebivalcev na populacijo v državi živel na Japonskem - 33,4 odstotka. V Sloveniji ta delež po študiji Združenih narodov znaša 26 odstotkov, kar nas v svetovnem merilu uvršča na deveto mesto.

Staranje poteka zelo različno, nekdo je lahko še pri osemdesetih povsem aktiven in se primerja z zdravim tridesetletnikom. Na drugi strani imajo lahko že šestdesetletniki resne starostne težave.

Podkast Frekvenca X

Protetik ameriško-slovenskih korenin Terry Supan, ki je pred kratkim gostoval v Sloveniji, pravi, da bo vedno več starostnikov potrebovalo nove tehnologije: “Napovedi svetovne zdravstvene organizacije so, da bo do leta 2050 več kot milijarda ljudi na svetu potrebovala tehnološko asistenco. Tega je veliko tudi v protetiki in ortotiki, seveda pa so največje potrebe po vozičkih, očalih. Do leta 2030 moramo nujno izdelati strategijo, kako pomagati vedno večjemu številu starostnikov.”

BART pomaga v Soči

O strategijah za prihodnost razmišljajo tudi na Univerzitetnem in rehabilitacijskem inštitutu Soča. Tam je vodja službe za raziskave in razvoj dr. Zlatko Matjačić. V njihovih prostorih razvijajo robota BART za rehabilitacijo po možganski kapi in ponovnem učenju hoje ob izgubi ravnotežja: “To je rehabilitacijski robot, je haptična naprava - to pomeni, da robot objame človeka v medenici in s človekom hodi po tekočem traku. Haptičnost se kaže v tem, da robot čuti interakcijsko silo s človekom. Za zdaj smo obravnavali paciente, ki so bili sposobni hoditi po tekočem traku. Prednost je v tem, da lahko v ponovljivih pogojih v razmeroma kratkem času naredimo veliko število ponovitev. Ne ukvarjamo se samo z možgansko kapjo, v zadnjem času smo začeli izvajati tudi meritve po amputaciji spodnjih udov z nameščenimi protezami.”

Če bi mi robot stregel in še zraven družbo delal, bi absolutno ostala na svojem domu. Verjamem, da bodo v prihodnjih 30 letih ugotovili, da bodo tudi roboti lahko tople osebe.

81-letna Mara, stanovalka Doma starejših v Šiški

Ob starosti se ne pojavlja samo vprašanje o možganskih aktivnostih in robotski pomoči pri uravnavanju ravnotežja, starost mnogokrat pomeni tudi osamljenost. Na Japonskem, kjer bo leta 2050 skoraj polovica vseh prebivalcev starejša od 60 let, o reševanju osamljenosti razmišljajo na futurističen način.

Je rešitev res v robotih?

Robot Pepper pleše lambado, prepozna osnovne človeške emocije in celo govori šale. Leta 2016 sta si ga dve belgijski bolnišnici omislili za receptorja družabnika, na Japonskem pa več bank uporablja Pepperja za sprejem strank.
Francoski Buddy, ki je najbolj poznan zaradi provokacije francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu, je pomočnik v kuhinji ali pa asistira na domu, kjer opozarja na dnevne obveznosti.

Terapevtski robot Paro. Foto: Val 202/Luka Hvalc

Japonsko podjetje Riken je ustvarilo eksperimentalnega negovalnega robota Robear - prav v obliki medveda, ki naj bi bil sposoben dvigniti osebo in jo prenesti iz ene sobe v drugo ali iz postelje v voziček. To bi olajšalo delo negovalcem, ki dvigujejo paciente tudi 50-krat na dan.

Na Japonskem pa izdelujejo tudi terapevtske robote Paro. Gre za malega tjulnja, ki ima senzorje za taktilnost, luč, temperaturo in držo in je namenjen ljudem v bolnišnicah, domovih in tudi doma za družbo in tolažbo.

Skepsa in navdušenje iz doma starejših

V domu starejših v Šiški se srečamo z nekaj stanovalkami, mnoge so že na pragu devetdesetih. Kljub napredujoči tehnologiji so prepričane, da toplega stiska roke in iskrenega nasmeška ne bo mogel nikoli nadomestiti robot.

S strategijami za zdravje možganov se moramo ukvarjati preden pridemo v obdobje starostnega usihanja funkcij. Tako kot ne moremo začeti skrbeti za svoje zobe, ko nas je strah gnilobe.

dr. Maja Bresjanac, nevrobiologinja

Ni pa čisto vsem tuja ideja o robotskem pomočniku. 81-letna Mara se najprej pošali, da bi ga naučila govoriti, potem pa pove, da bi - če bi bila danes takšna asistenčna tehnologija dostopna, ostala doma: “Po televiziji sem videla, kako roboti skrbijo za vse. Če bi mi stregel in delal še družbo, bi absolutno ostala na svojem. Verjamem, da bodo v prihodnjih 30 letih ugotovili, da bodo tudi roboti lahko tople osebe.”

Če ne roboti, pa bodo nosljive tehnologije zagotovo kmalu povsem dosegljive. Predvsem so priročne pri spremljanju življenjskih funkcij starostnikov. Pričakujejo, da bo trg nosljivih tehnologij, ki je danes vreden 30 milijard evrov, v prihodnjih petih letih zrasel na 70 milijard.

Ko ura pokliče reševalce

Ko pametna ura zazna padec, se vključi alarm in na zaslonu se izpiše opozorilo. Posameznik lahko izbira med dvema funkcijama: ali naj ura pokliče reševalce ali pa izključi opozorilo. V primeru, da je človek več kot minuto negiben, začne ura odštevati 15 sekund in če oseba v tem času ne reagira, ura sama pokliče reševalce.

Dr. Zlatko Matjačić in robot BART, ki ga v URI Soča uporabljajo za rehabilitacijo Foto: Val 202/Maja Stepančič

"Ta ista ura spremlja tudi EKG - grafični zapis delovanja srčne mišice. To ni kot tradicionalno merjenje srčnega utripa pri fitnesu, ampak spremlja zdravje vašega srca. To je popularna tehnologija, seveda pa obstajajo tudi specializirana podjetja, ki jasno ciljajo na trg starejših. Na primer: imate verižico, ki jo radi nosite, nanjo dodate poseben obesek in če padete, lahko stisnete ta obesek in prikličete pomoč. Veliko je tudi razmisleka na vmesnikih, predvsem za zvok - nekdo, ki je starejši, morda vidi slabše, tudi tip ni več natančen, zato nosljiva naprava reagira na njegov glas,” razlaga Alan Antin iz podjetja za raziskave Gartner.

Za možgane bi morali skrbeti kot za zobe

Za celično in telesno staranje velja, da gre pravzaprav za akumulacijo poškodb. Te težko nadziramo, medtem ko lahko imamo na primer poškodbe DNK vsaj delno pod kontrolo, recimo tako, da ne kadimo. Tudi možgane lahko v starosti ohranimo v dobri formi.
"S strategijami za zdravje možganov se moramo ukvarjati preden pridemo v obdobje starostnega usihanja funkcij. Tako kot ne moremo začeti skrbeti za svoje zobe, ko nas je strah gnilobe. A za razliko od zobovja možganov ne moremo nadomestiti," dodaja nevrobiologinja dr. Maja Bresjanac.

Medicina prihodnosti

V seriji Ordinacija Dr. Prihodnost na Valu 202 iščejo tudi odgovore na izzive staranja: kako uspešno preprečevati visok krvni tlak v mladosti, da zaradi njega ne bo težav v starosti, kako lahko tehnologija pomaga pri okrevanju – denimo po možganski kapi, kakšne odgovore na staranje ponuja nevroznanost. Katere tehnološke in vsakodnevne malenkosti lahko človeku izboljšajo kakovost v starosti.

AVDIO: Epizoda Frekvence X o izzivih staranja: