Ameriški znanstveniki si obetajo, da bodo z novima misijama prišli do pomembnih odkritij o Veneri. Foto: Reuters
Ameriški znanstveniki si obetajo, da bodo z novima misijama prišli do pomembnih odkritij o Veneri. Foto: Reuters

Po besedah Billa Nelsona iz Nase misija ponuja "možnost za preučevanje planeta, na katerem nismo bili več kot 30 let."

Venera je drugi planet od sonca in najtoplejši planet v sončnem sistemu, s temperaturo površja 500 stopinj Celzija. "Cilj teh sestrskih misij je razumeti, kako je Venera postala peklu podoben svet, kjer se na površju lahko topi svinec," je po poročanju BBC-ja dejal Nelson.

Misija Davinci + (oznaka za globoko atmosfersko preiskavo Venerinih plinov, kemijske strukture in samega ujetja podobe planeta) bo opravila različne preiskave atmosfere, s katerimi bodo skušali znanstveniki dobiti vpogled v njen izvor in razvoj. Prav tako bodo skušali ugotoviti, ali je bil kdaj koli na Veneri ocean. Cilj je tudi pridobiti visokoresolucijske podobe geološke podobe Venere. Znanstveniki ocenjujejo, da bi bile lahko podobne Zemljinim, kar bi lahko potrdilo predvidevanja, da ima tudi Venera tektonske plošče.

Druga misija, poimenovali so jo Veritas, bo mapirala Venerino površje, da bi tako skušali razumeti njeno geološko zgodovino, predvsem zakaj se je razvila tako drugače kot Zemlja. Pri tem bodo uporabili neke vrste radar, s katerim bodo skušali zaznati obliko površja in odkriti, ali na planetu še vedno bruhajo vulkani ali nastajajo potresi.

Več misij je že opazovalo planet, zadnja Nasina misija pred 31 leti

Venera Foto: NASA/Goddard/Conceptual Image Lab, Krystofer Kim
Venera Foto: NASA/Goddard/Conceptual Image Lab, Krystofer Kim

Zadnja Nasina misija na Venero je bilo plovilo Magellan leta 1990. Kot navaja Wikipedia, je Magellan v štirih letih in pol posnel slike z visoko ločljivostjo, ki so daleč presegale vse prejšnje zemljevide in so bile primerljive s fotografijami drugih planetov v vidni svetlobi. Magellan je posnel več kot 98 odstotkov Venerine površine z radarjem in več kot 95 odstotkov gravitacijskega polja. Na koncu odprave leta 1994 je bil namensko poslan v uničenje v atmosfero Venere, da bi lahko ocenili njegovo gostoto. Pozneje je še več plovil opazovalo planet.

Esa je leta 2005 poslala Venus Express

Naslednja odprava na Venero je postala Venus Express, ki jo je zasnovala in zgradila Evropska vesoljska agencija, izstrelila pa Ruska federalna vesoljska agencija 9. novembra 2005. 11. aprila naslednje leto se je uspešno utirila v polarno tirnico okrog planeta. Misija se je končala decembra leta 2014. Venus Express je podrobno preučila Venerino atmosfero in oblake, prav tako je kartografirala planetovo plazemsko okolje in preučila značilnosti površja, še posebej temperaturo. Odprava naj bi sprva trajala dve leti, vendar se je ta podaljšala na dobrih devet let, še navaja Wikipedia.