Nagrado so si razdelili dva Američana in Britanec. Foto: Reuters
Nagrado so si razdelili dva Američana in Britanec. Foto: Reuters

"Delo letošnjih Nobelovih nagrajencev je razkrilo mehanizem za enega najpomembnejših procesov v življenjskem ciklu," je sporočil Karolinski inštitut. Nagrajenci bodo prejeli 830.000 evrov nagrade.

Temeljni pomen kisika je bil poznan že stoletja, a to, kako se celice prilagajajo na spremembe v dostopnosti kisika, dolgo ni bilo znano, so navedli na inštitutu. Delo, ki letos prejme Nobelovo nagrado za medicino oziroma fiziologijo, pa je odkrilo molekularne mehanizme, ki predstavljajo osnovo za prilagajanje celic spremembam v ravni kisika. To, kako celice občutijo kisik, je osrednjega pomena pri številnih boleznih, med drugim pri raku, anemiji ter pri metabolizmu, razvoju zarodka in imunskih odzivih. Kot so sporočili z inštituta, so letošnji Nobelovi nagrajenci izjemno prispevali k področju fiziologije in tlakovali pot novim, obetavnim strategijam za boj s temi boleznimi.

"Delamo znanje. To je tisto, kar delam," je povedal 65-letni Ratcliffe v pogovoru s predstavnikom Nobelovega odbora, ki ga je obvestil, da je med letošnjimi prejemniki nagrade. Zmotili so ga med pripravo prijave za financiranje študije.

Direktor kliničnih raziskav na londonskem Inštitutu Francis Crick je poudaril, kako težko je vedeti, katere informacije bodo uporabne. Opozoril pa je tudi na nevarnost, da se poskuša usmerjati raziskavo k vnaprej določenim ciljem, so navedli na Nobelovem odboru.

61-letni Kaelin dela na Medicinskem inštitutu Howard Hughes v ZDA, 63-letni Semenza pa je direktor vaskularnega raziskovalnega programa na Inštitutu za celični inženiring John Hopkins.

Igor B. Mekjavić o nobelu za medicino in fiziologijo

Odkritje odpira vrata za izdelavo različnih zdravil

"Gre za pomembno odkritje, ki razloži, kako se celice prilagajajo spremembam kisika v okolju. Ti nagrajenci so razložili mehanizem, kako posamezne celice zaznavajo raven kisika in se prilagajajo oziroma odzivajo na dostopnost kisika," je dejala Mateja Erdani Kreft z Inštituta za biologijo celice ljubljanske medicinske fakultete.

Po njenih besedah gre pri odzivanju na raven kisika za enega osnovnih celičnih bioloških procesov, ki pa zaradi pomembnosti kisika omogoča normalno fiziološko delovanje organizmov, saj je vključen v procese, kot sta metabolizem in embrionalni razvoj.

V primeru, da mehanizmi za uravnavanje ravni kisika ne delujejo pravilno, lahko pride do različnih bolezni. Če ni dovolj razpoložljivega kisika, lahko pride do anemije, če pa celice ne uspejo razgraditi proteinskega kompleksa, imenovanega HIF, lahko to vodi do rasti tumorjev.

"S tem odkritjem lahko razložimo in iščemo nove strategije za izdelavo zdravil za določene anemije na eni strani in raka na drugi strani, čeprav gre za različna mehanizma. Pri anemijah poskušamo aktivirati procese, ki so ključni za povečanje razpoložljivosti kisika, pri raku pa ravno obratno," je poudarila Mateja Erdani Kreft.

Ob tem opozarja, da bo ravno zaradi teh dveh skrajnosti pri razvoju zdravil potrebna previdnost. "Določen proces lahko popravimo, ampak mora biti natančno uravnavanje, da ne bi na drugi strani povzročili škode. Se pravi mora biti zdravilo zelo tarčno, da ne pride do morebiti napačnih odzivov v organizmu," je poudarila.

Še pet razglasitev

Z razglasitvijo Nobelove nagrade za medicino v Stockholmu se je začel teden razglasitev letošnjih dobitnikov te ugledne nagrade. Letos se po dveh letih vrača Nobelova nagrada za književnost, ki je lani niso podelili zaradi spolnega škandala v Švedski akademiji. Tokrat bodo razglasili lavreata za književnost kar za dve leti, za 2018 in 2019.

Poleg nagrade za književnost bo največ pozornosti znova požela nagrada za mir. Nobelov odbor v Oslu je letos prejel 301 nominacijo. Sodeč po spletnih stavnicah je glavna favoritinja za nagrado mlada okoljska aktivistka Greta Thunberg, ki je sprožila globalno gibanje za ukrepanje proti podnebnim spremembam. Pred tem bodo v torek razglasili nagrajence za fiziko, v sredo za kemijo, v ponedeljek, 14. oktobra, pa še nagrado za ekonomijo.

Nagrade podeljujejo od leta 1901

Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Dobitniki bodo nagrade prejeli na slovesnosti 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti. Nobelovo nagrado za mir razglasijo in podelijo v Oslu, preostale v Stockholmu. Za vsako področje je predvidena nagrada v vrednosti devet milijonov švedskih kron (830.000 evrov). Če bo nagrajencev več, si bodo to vsoto razdelili.