Kot piše v obrazložitvi, je trojica zaslužna za pomemben prispevek v boju proti virusu hepatitisa C, ki so ga sicer odkrili leta 1989. Njihova odkritja so privedla do pojasnitve kronične bolezni, zaradi česar so lahko novi krvni testi in nova zdravila preprečila smrt milijonov.

"Ta bolezen je svetovni zdravstveni problem, ki povzroča cirozo in raka na jetrih pri ljudeh po vsem svetu," so navedli pri Nobelovem odboru.

Njihova odkritja so prispevala tudi k hitremu razvoju protivirusnih zdravil za zdravljenje hepatitisa C, so dodali po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. "Prvič v zgodovini je mogoče to bolezen zdraviti, kar povečuje upanje za izkoreninjenje hepatitisa C iz svetovne populacije," so še poudarili.

V 60. letih prejšnjega stoletja je Baruch Blumberg potrdil, da eno obliko hepatitisa povzroča virus, ki je potem postal znan kot virus hepatitisa B. To je privedlo do razvoja diagnostičnih testov in učinkovitega cepiva. Blumberg je za to odkritje Nobelovo nagrado prejel leta 1976.

V tistem času je ameriški znanstvenik 85-letni Harvey J. Alter preučeval primere hepatitisa pri bolnikih, ki so prejeli transfuzijo. V tistem času je testiranje za novoodkriti hepatitis B sicer že zmanjšal število primerov hepatitisa, povezanega s transfuzijo, vendar pa je bilo še vedno število skrb vzbujajoče. Približno v tistem času so razvili tudi teste za hepatitis A in postalo je jasno, da vzrok za te nepojasnjene primere ni virus hepatitisa A. Skrb vzbujajoče visoko število tistih, ki so prejeli transfuzijo, je torej zbolevalo za kroničnim hepatitisom, vzrok za to pa ni bil znan.

Britanec Houghton je uporabil nepreizkušeno metodologijo za izolacijo genoma novega virusa, ki so ga poimenovali virus hepatitisa C. Charles M. Rice, ameriški raziskovalec na univerzi Washington v St. Louisu, je s sodelavci iskal odgovor na vprašanje, ali lahko virus sam povzroča hepatitis C. Za to je kloniral virus in dokazal, da lahko virus hepatitisa C sam povzroči nepojasnjene primere hepatitisa pri tistih, ki so prejeli transfuzijo.

Kot piše na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ocenjujejo, da je na svetu od 130 do 150 milijonov ljudi okuženih s hepatitisom C in da zaradi bolezni jeter, ki so posledica hepatitisa C, vsako leto umre med 350.000 in 500.000 ljudi. Največ se pojavlja v osrednji in vzhodni Aziji ter severni Afriki.

Akutna okužba s hepatitisom C pri 80 odstotkih okuženih poteka brez kliničnih znakov. Kadar nastopijo, so glavni simptomi akutnega vnetja: utrujenost, slabost, bolečine pod desnim rebrnim lokom, temen seč, izguba teka in zlatenica. Pogosto so povečana jetra. Akutna jetrna odpoved je redka. Pri približno 80 odstotkih okuženih bolezen preide v kronično obliko. Pri 20‒30 odstotkih od teh bolnikov 20‒30 let po okužbi nastane jetrna ciroza, manjši delež bolnikov pa lahko razvije karcinom jeter, še piše na spletni strani NIJZ-ja.

Slovenija ima dobro klinično prakso glede hepatitisa C

Po besedah slovenske infektologinje Mojce Matičič so bili letošnji prejemniki Nobelove nagrade za medicino v strokovni javnosti pričakovani. Spopadanje s to boleznijo je zgodba o uspehu tudi v Sloveniji, je za STA povedala Matičičeva. Slovenija namreč v evropskem in svetovnem merilu velja za državo z dobro klinično prakso pri obravnavi bolnikov s hepatitisom C.

V Sloveniji so med prvimi na svetu že leta 1997 izdelali strategijo obvladovanja te bolezni. WHO je leta 2016 izdelal strategijo odstranitve hepatitisa C do leta 2030, pri čemer bi lahko to Sloveniji uspelo že prej, je dejala Matičičeva. Dodala je, da so se odločili za hitrejšo metodo t. i. mikroeliminacije: "Poiskali smo okužene v skupinah, kjer pričakujemo največ okužb, in jih takoj zdravili, tako da imam občutek, da bomo v Sloveniji verjetno še pred letom 2030 končali to zgodbo."

"Sicer smo pa v Sloveniji s to mikroeliminacijo v posameznih skupinah okužbe že popolnoma izkoreninili pri hemofilikih, ki so bili okuženi že pred letom 1990 zaradi prejemanja okuženih faktorjev za strjevanje krvi. Izkoreninili smo tudi okužbo pri hemodializnih bolnikih, pri vseh znanih okuženih z virusom HIV in nekaterih drugih. To so skupine, ki so redno pod nadzorom," je poudarila profesorica na medicinski fakulteti v Ljubljani.

V Sloveniji so na voljo vsa priporočena zdravila za to bolezen, ki delujejo neposredno na virus. To so zdravila v obliki tablet, ki so za bolnike zelo prijazna in nimajo nobenih pomembnih stranskih učinkov. To zdravljenje je po besedah Matičičeve izrazito učinkovito. Ocenjujejo, da je s to virusno boleznijo okuženega okoli 0,3 odstotka slovenskega prebivalstva, vendar so pomemben delež že uspešno ozdravili.

Teden oznanil nagrajencev

Ta teden bodo znani še drugi letošnji Nobelovi nagrajenci. V torek za področje fizike, v sredo za kemijo, v četrtek za književnost, v petek bo znan nobelovec za mir, prihodnji ponedeljek pa za ekonomijo.