Nobelovi nagrajenci za fiziko. Foto: Reuters
Nobelovi nagrajenci za fiziko. Foto: Reuters

Nagrado so prejeli "za eksperimente s prepletenimi fotoni, določanje kršitev Bellovih neenačb in odkritja na področju kvantne informatike". Vsaka nagrada prinaša ček v višini 10 milijonov švedskih kron (900.000 evrov).

"Letošnji prejemniki Nobelove nagrade za fiziko so izvedli prelomne poskuse z uporabo prepletenih kvantnih stanj, pri katerih se dva delca obnašata kot ena enota, tudi če sta ločena. Rezultati so odprli pot novi tehnologiji, ki temelji na kvantnih informacijah," so še zapisali ob razglasitvi.

Francoski fizik Alain Aspect, znan po eksperimentalnem delu na področju kvantnega prepletanja, je Nobelovo nagrado prejel za eksperiment z novim načinom vplivanja na atome, pri čemer je po navedbah švedske akademije z nastavitvami "zaprl pomembno vrzel" v raziskavah.

Drugi nagrajenec, ameriški teoretični in eksperimentalni fizik John Clauser, je z meritvami polarizacije dveh prepletenih fotonov uspešno dokazal kršitev Bellove neenačbe, skladno s temelji kvantne mehanike.

Avstrijski kvantni fizik Anton Zeilinger z Dunajske univerze pa je nagrado prejel za raziskovanje prepletenih kvantnih stanj in nadaljnje raziskave Bellovih neenačb. Njegova raziskovalna skupina je dokazala pojav, imenovan kvantna teleportacija.

Kvantna znanost bi lahko odprla nova področja uporabe računalnikov ter zmožnosti obdelave ogromnih količin podatkov. Ločeno delo treh letošnjih Nobelovih nagrajencev je izpopolnilo teorije, o katerih so znanstveniki, kot je Albert Einstein, razmišljali že desetletja.

Aspect: Znanost se mora upreti porastu nacionalizma

Aspect je po podelitvi v intervjuju za Nobelovo fundacijo pozval znanstveno skupnost, naj se upre porastu nacionalizma. "Pomembno je, da znanstveniki ohranijo svoje mednarodne povezave in skupnost v času, ko nacionalizem prevzema oblast v številnih državah," je dejal Aspect. Dodal je, da po lastnem mnenju "ni na ravni ljudi, ki so popolnoma spremenili fizikalno znanost," vendar je kljub temu ponosen na nagrado.

Anton Zeilinger je profesor na Univerzi na Dunaju. Foto: Reuters
Anton Zeilinger je profesor na Univerzi na Dunaju. Foto: Reuters

Zeilinger pa je poudaril, da "nagrade ne bi bilo mogoče podeliti brez več kot 100 mladih, ki so v preteklih letih sodelovali z mano". Ob tem se je zahvalil za nagrado in dodal, da ga je klic "pravzaprav zelo presenetil", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Dodal je, da o kvantni mehaniki po več desetletjih raziskav še vedno ni veliko znanega. "Moram reči, da me je kvantna mehanika zanimala od prvega trenutka, ko sem slišal zanjo. Rad bi vedel, kaj vse bomo videli v naslednjih 10 ali 20 letih," je še dejal avstrijski fizik.

Več kot sto let Nobelove nagrade za fiziko

Nagrado za fiziko podeljujejo že več kot sto let. Med preteklimi nagrajenci so med drugimi tudi Albert Einstein, Max Planck ter Pierre in Marie Curie. Lani je šla nagrada v roke Syukuru Manabeju, Klausu Hasselmannu in Giorgiu Parisiju za "inovativen prispevek k razumevanju kompleksnih fizikalnih sistemov".

Razglasitve letošnjih prejemnikov Nobelovih nagrad so se začele v ponedeljek, ko so sporočili, da nagrado za medicino ali fiziologijo prejme švedski znanstvenik Svante Pääbo za odkritja, povezana z genomi izumrlih človečnjakov in evolucijo človeka.

Teden podelitev nagrad

Nobelov teden se bo v sredo nadaljeval z razglasitvijo prejemnikov nagrade za kemijo, do konca tedna bosta sledili še nagradi za književnost in mir. Prihodnji ponedeljek bo sledila razglasitev Nobelove nagrade za ekonomijo.

Nagrade bodo tradicionalno podelili 10. decembra, na obletnico smrti švedskega izumitelja in ustanovitelja denarnega sklada Alfreda Nobela.