Pi (π) je več kot samo število, z leti je postal kulten simbol matematike in njenih ljubiteljev. Pi se pojavlja povsod, kjer je krog: od sonca, ki ga opazujemo na nebu, spirale dvojne vijačnice naše DNK, zenice našega očesa, meandrov rek pa do koncentričnih krogov, ki nastanejo, ko v ribnik, lužo ali morje mečemo kamne. Ampak pi se nam lahko pokaže tudi v povsem običajnih, celo naključnih poskusih.

"Delam vse, da bi posekal rekord 10.000 decimalk"

Število pi je med drugim posebno v tem, da ima neskončno decimalk, ki se nikoli ne začnejo ponavljati, zato je recitiranje tega števila zelo velik izziv. Pomnenje števila je lahko dobra metoda za treniranje spomina, ki je navkljub vsem novodobnim elektronskim in spletnim pripomočkom še vedno cenjena vrednota in nepogrešljiva veščina številnih poklicev. Spominski čarovnik, ki je kar tri leta zapored držal rekord v pomnjenju števila pi pri nas in iz tega celo naredil magistrsko nalogo, a ne na Fakulteti za matematiko in fiziko, ampak na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, je Nik Škrlec. Nekdanji rekorder in prvak pravi, da je zanj največji izziv povedati cifre pravilno, potem ko se jih naučiš. "Da pa jih poveš 70.000, kar je svetovni rekord, je spoštovanja vredno. Je pa to mogoče ... Tudi pred mano je en tak izziv. Delam vse, da bi posekal rekord 10.000 decimalk. Morda že naslednje leto."

Pi-onir recitiranja števila pi

Danes je 14. 3. ali po ameriškem datumskem formatu 3/14, kar so tudi prve tri števke števila pi.

Prvi dan števila pi so obeležili 14. marca 1988 v San Franciscu, torej pred točno 35 leti. Ta dan, na katerega se je leta 1897 rodil tudi znanstvenik Albert Einstein, leta 2018 pa umrl teoretični fizik Stephen Hawking, pa danes velja tudi za mednarodni dan matematike. Dan po celem svetu zaznamujejo s številnimi dogodki, večinoma tekmovanji v pomnjenju decimalk števila pi. Tisti, ki je zaslužen, da takšno tekmovanje že vrsto let prirejajo tudi v Sloveniji, je fizik dr. Simon Čopar.

O matematiki in njeni vlogi v družbi

Matematike se kar malo preveč neupravičeno bojimo, je namreč izredno uporabna veda, ena najstarejših znanstvenih ved, ki je nepogrešljiva na najrazličnejših področjih znanosti. Dr. Andrej Bauer je izvrsten popularizator matematike, profesor z eno od najvišjih ocen na fakulteti in prodoren raziskovalec,

Na področju matematike, inženirstva in tehnike so ženske še vedno podpovprečno zastopane

Če zavijete v stavbo Matematike, lahko v enem od nadstropij najdete zanimivo razstavo portretov slavnih matematičark, ki trenutno ustvarjajo in poganjajo matematiko po svetu. In prav zanimivo je brati njihove misli o matematiki, med drugim je ena od njih pripomnila: Kadar pesimistično gledate na svet, je matematika še vedno tam – nanjo ne vplivajo podnebne spremembe, prepiri, niti politika ali ekonomija. Ja, kot da bi bili v mehurčku … A ta mehurček še zdaleč ni imun na nekatere probleme v družbi, tudi v zvezi s položajem žensk ni vse rožnato. O tem govori astrofizičarka in komunikatorka znanosti dr. Dunja Fabjan.

Zakrinkani matematiki

Jan Peteh iz skupine Joker Out, boksarka Ema Kozin, novinar Slavko Jerič, kriptografinja dr. Nastja Cepak in matematik v ozadju pandemičnega modela pri nas dr. Janez Žibert.

Od Biblije pa do super računalnikov

Zgodba števila pi je tudi zgodba o zgodovini človeške bistroumnosti. Število pi nam je neke vrste znana neznanka že tisočletja, v iskanju njenih decimalk so se kalili mnogi najgenialnejši matematiki svojega časa, dokler niso na koncu štafete predali računalnikom, ki se danes postavljajo z neverjetnimi izračuni decimalk pi-ja. Kako je šla zgodovina tega skrivnostnega števila. Razloži prof. Urban Jezernik, Fakulteta za matematiko in fiziko.

Glasba in matematika

Glasba in matematika sta si veliko bolj podobni, kot se zdi na prvi pogled, pravi dr. Drago Kunej.

Ker rad računam in s števili se igram, to je to, kar najbolj znam

Na dan števila pi so matematično navdahnjeni na številnih šolah po Sloveniji. Še prav posebej pestro je na Osnovni šoli Prule v Ljubljani, kjer pripravljajo vrsto delavnic in medšolsko tekmovanje v citiranju števila pi. Nad matematiko so tako navdušeni, da so spesnili celo čisto svojo pesem o pi-ju.

10.123 decimalk števila pi na pamet

Za zdaj je slovenski rekorder dijak Tibor Hvala, pred dvema letoma je na pamet zrecitiral več kot 10 000 decimalk.

Kaj imajo zobotrebci s številom pi?

Pi se pojavlja povsod, kjer je krog: od sonca, ki ga opazujemo na nebu, spirale dvojne vijačnice naše DNK, zenice našega očesa, meandrov rek pa do koncentričnih krogov, ki nastanejo, ko v ribnik, lužo ali morje mečemo kamne. Ampak pi se nam lahko pokaže tudi v povsem običajnih, celo naključnih poskusih. S poskusi so nam pomagali: prof. Aleš Mohorič, Fakulteta za matematiko in fiziko, in dijakinje Gimnazije Vič.

Jutranje ogrevanje s števili

Brez števila pi ne bi bilo jutranje budilke, ure, ne bi bilo današnjega datuma, ne bi imeli telefonskih številk, bančnega računa. Naše življenje je tako prežeto s števili, da tega sploh ne opazimo več. Pravzaprav smo do številk brezbrižni, še več, večinski delež ljudi goji do njih skoraj odklonilen odnos. No, potem pa imamo tu tudi skupino, ki niti ni tako zanemarljivo majhna in ki številke in vzorce išče in najde tako rekoč v vsem. Eden izmed njih je tudi naš jutranji gost Gregor Pavlič, upokojeni profesor matematike in avtor knjige Na vrtiljaku števil.