Foto: Pixabay

Kot so zapisali na Kemijskem inštitutu, se je periodni sistem, osnovno orodje za kemike, s pomočjo poznavanja elementov, eksperimentiranja z njimi in tudi odkrivanja novih, "nadgrajeval in izjemno korenito vplival tako na razvoj kemijskih ved kot tudi na razvoj sorodnih znanstvenih ved, kot so fizika, geologija, medicina, kmetijstvo in vede, ki podpirajo aktualni trajnostni razvoj sveta".

Kot je pojasnil Iztok Turel s fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, je Dimitrij Mendelejev "oče moderne kemije", ki pa nikoli ni prejel Nobelove nagrade za kemijo. Ko je ruski kemik začenjal delo, je bilo znanih okoli 60 elementov in porajati so se začele ideje o nekakšnem sistemu razvrščanja.

Mendelejevu se je po Turelovih besedah, kot pravi legenda, morda tudi v sanjah, utrnila ideja, da bi jih razvrstili po njihovi atomski masi. Že sam je zaslutil, da morajo obstajati tudi elementi, ki jih takrat še niso poznali, med drugim tudi žlahtni plini.

"Periodni sistem se je spreminjal in se bo tudi v prihodnje," je poudaril Turel.

Na spremembe je opozorila tudi vodja odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo na Kemijskem inštitutu Nataša Zabukovec Logar, ki je omenila "novi periodni sistem", ki prikazuje ogrožene elemente kot posledico pretirane uporabe.

Po njenih besedah poleg pozitivnih posledic odkritja novih elementov obstajajo tudi negativne, med drugim pretirana uporaba ali pa uporaba v napačne namene. Na splošno novi elementi zagotovo vplivajo na svet in industrijo, pri čemer se uporabnost nekaterih izkaže takoj, uporabnost drugih pa čez čas.

Sicer pa so se na okrogli mizi dotaknili tudi slovenskega prispevka k znanosti o elementih, pri čemer je Matic Lozinšek z Instituta Jožef Stefan poudaril vlogo kemika Jožeta Slivnika, mednarodno priznanega raziskovalca žlahtnih plinov.

Upokojena docentka za didaktiko kemije s fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru Darinka Sikošek pa je poudarila, da posamezniki, kot je bil Slivnik, zagotovo puščajo sled pri nadarjenih posameznikih, predvsem pa morajo navdušenje pri mladih kemikih "negovati učitelji".