Foto: Reuters
Foto: Reuters

Kot so po poročanju nemške tiskovne agencije DPA zapisali avtorji poročila ZN-a z naslovom Global E-waste Monitor 2020, količina odpadnih elektronskih naprav iz leta v leto narašča.

Lani se je tako nabralo za 53,6 milijona ton elektronskih odpadkov, kar na petletni ravni pomeni rekordno 21-odstotno rast, napoved rasti za naslednje petletno obdobje pa je enaka. Leta 2030 naj bi svet tako ustvaril že 74 milijonov ton tovrstnih odpadkov.

Glavni razlog za takšen trend so tehnične novosti. Na trg tako prihajajo vedno nove naprave, ki olajšajo delo v službi, doma, na vrtu, pri rekreaciji, celo inteligentna oblačila, ki merijo utrip srca, ali pa novotarije, ki so namenjene zgolj igri in zabavi.

Drugi razlog je v vse večji ponudbi na trgu, ki pomeni tudi večjo globalno dostopnost.

Tretji razlog pa je razmeroma hitra pokvarljivost teh izdelkov, pri katerih se popravila ob vseh novostih na trgu pogosto ne izplačajo.

Plastika na tisoč in en način – zmagovalka pandemije koronavirusa

Reciklira se le 17,4 odstotka elektronskih odpadkov

Lani je povprečen Evropejec ustvaril 16,2 kilograma elektronskih odpadkov. A težava ni le količina odpadkov, ampak tudi ravnanje z njimi. Strokovnjaki ZN-a ocenjujejo, da se na svetovni ravni reciklira le 17,4 odstotka ustvarjenih odpadkov. Evropa se z 42,5 odstotka sicer odreže bolje, a večina odvrženih naprav tudi tukaj konča na smetišču. V Aziji, ki je na drugem mestu, reciklirajo 11,7 odstotka odpadkov, v Afriki pa le 0,9 odstotka.

Tovrstni odpadki predstavljajo tudi neposredno nevarnost za ljudi in okolje. Eden takšnih elementov, ki na ta način zahaja v okolje, je še vedno živo srebro. Obenem pa v napravah ostanejo tudi še kako iskane snovi, kot so zlato, srebro, baker in platina. Vrednost odvrženega blaga v letu 2019 je ocenjena na 57 milijard ameriških dolarjev.

Veliko odpadkov konča v Afriki

Tudi na področju elektronskih odpadkov prihaja do zlorab. Uradno je izvoz tovrstnega blaga prepovedan, kljub temu pa velike količine odpadkov še vedno končajo v Afriki, tudi pod pretvezo recikliranja.

Eno tovrstnih odlagališč je denimo v Gani, blizu glavnega mesta Akra, kjer se sicer predstavljajo kot center za recikliranje, v resnici pa gre za enega največjih odpadov na svetu, kjer tisoče Gancev ročno razstavlja stare naprave in iz njih za preprodajo odstrani dragocene materiale.

Tveganje za človeško zdravje in okolje je pri tovrstnem početju veliko. Razstavljavci nimajo ne primernega znanja, ne orodja, ne zaščite. Svet tako po oceni strokovnjakov potrebuje nov pogled na vse te nastale odpadke, podobno, kot se je to zgodilo s plastiko.

Eden prvih korakov bi bile lahko davčne olajšave pri nakupu novih naprav, če bi kupec s seboj prinesel staro, saj bi tako najprej ustvarili vsaj boljši nadzor nad ustvarjenimi smetmi.