Populacija rakov kril se seli proti Antarktiki. Foto: Reuters

Središče območja, kjer so naseljeni ti raki, se je v zadnjih 90 letih, odkar jih proučujejo, zaradi ugodnejših razmer premaknilo za 440 kilometrov južneje proti Antarktiki, raziskavo povzema Slovenska tiskovna agencija.

Članek je objavljen v znanstveni reviji Nature.

Večje spremembe v naselitvi in tudi gostoti poseljenosti krilov so se jasno začele kazati v podatkih s konca 80. let preteklega stoletja, ko je prišlo tudi do spremembe faze antarktične oscilacije. Na območjih, kjer so se zbirali krili, je vreme postalo toplejše, vetrovnejše in oblačnejše, zmanjšala pa se je tudi količina ledu.

Raki kril so veliki okoli centimeter, nekateri zrastejo tudi do 15 centimetrov. Foto: Jan van Franeker, Wageningen Marine Research

Kril je pomemben vir hrane
Če se bo ta seljenje proti jugu nadaljevalo, bo to negativno vplivalo na ekosistem. Obstajajo že nekateri znaki, da zlatočopasti pingvini že teže poiščejo dovolj krilov za svojo prehrano. Od rakov so odvisni tudi kiti, morske ptice, tjulnji in ribe.

"Naši rezultati kažejo, da se je v zadnjih 40 letih količina krilov v povprečju zmanjšala, zmanjšal pa se je tudi habitat, na katerem so krili zbrani. To kaže, da bodo druge živali vse bolj tekmovale med seboj za ta pomemben vir hrane," je povedal britanski znanstvenik Simeon Hill, ki je sodeloval v raziskavi.

Po besedah Margaret McBride z norveškega inštituta za raziskovanje morja v Bergnu pa modeli kažejo, da se bodo raki proti jugu selili še naprej.