Slavnostni govornik je bil premier Marjan Šarec. Foto: UKOM/Daniel Novakovič, STA

Prototipni superračunalnik, ki nosi delovno ime Maister in stoji na dvorišču tehniških fakultet v središču Maribora, je namenjen razvoju ter testiranju sistemskih in programskih rešitev, ki bodo podlaga za gradnjo primarnega superračunalniškega sistema na Institutu informacijskih znanosti (IZUM).

Računska zmogljivost Maistra je do 244 teraFLOPS, kar je po besedah prorektorja univerze Miralema Hadžiselimovića podobno, kot če bi imeli 31.688 planetov Zemlja s 7,7 milijarde ljudmi, ki bi hkrati računali. "Primarni računalnik pa bo imel še 50-krat večjo zmogljivost," je ponazoril.

Primarni superračunalnik, ki bo nosil ime Vega, bo imel računsko zmogljivost deset petaFLOPS, vzporedno pa na Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu vzpostavljajo strežniški sistem za oddaljeni dostop, imenovan Trdina, ki je namenjen preizkušanju hitrih povezav in uporabe prototipnega in primarnega superračunalnika v Mariboru z oddaljene lokacije. Vrednost vseh treh skupaj je ocenjena na 20 milijonov evrov, od tega bo večina denarja prišla iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

"Omenjeni sistem bo predstavljal najzmogljivejši javni superračunalnik v Sloveniji – po načelu odprte javne raziskovalne infrastrukture bo namreč na voljo vsem javnim raziskovalnim organizacijam v državi, pa tudi gospodarstvu. Če bi Vego zagnali že danes, bi bil 20. najzmogljivejši superračunalnik na svetu, konec prihodnjega leta pa bo zaradi predvidenega napredovanja konkurence najverjetneje med 40 najzmogljivejšimi na svetu," ocenjuje Hadžiselimović.

Pridobitev pomembna za celotno državo

Superračunalniki so potrebni za obdelavo čedalje večjih količin podatkov in se lahko uporabljajo za raziskovanje na različnih področjih, od umetne inteligence in informacijske varnosti do znanosti o življenju.

Zato je ta pridobitev po besedah rektorja univerze Zdravka Kačiča pomembna za celotno državo. "Postavlja ne le univerze in raziskovalne institucije, pač pa tudi gospodarstvo v povsem novo vlogo, kjer bo lahko z lastnim znanjem konkuriralo v evropskem in globalnem prostoru," je povedal.

Po njegovih besedah je to priložnost, da Maribor in vzhodna kohezijska regija zmanjšata razvojni zaostanek, s čimer se je strinjal tudi predsednik vlade Marjan Šarec.

Prehod iz komercializacije mišic v komercializacijo možganov

"Današnji dogodek je velikega pomena za Maribor in celotno vzhodno kohezijsko regijo. Vlada in vsi, ki kakor koli prispevamo k temu, si bomo še naprej prizadevali za to, da Maribor preide dokončno v digitalno dobo in da je vodilni na področju raziskav in razvoja, kar ti superračunalniki pravzaprav tudi omogočajo," je dejal Šarec.

Superračunalnik po besedah ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška predstavlja orodje za povezovanje znanosti in gospodarstva, kar bo privedlo do gospodarskega razvoja, večje konkurenčnosti v mednarodnem prostoru in zagotavljanja delovnih mest za visoko izobražen kader, da se ta ne bo več selil v tujino.

"Dobili smo orodje, s katerim bomo omogočili večjo gospodarsko rast in višjo dodano vrednost, vse skupaj na temelju prehoda iz komercializacije mišic v komercializacijo možganov," je dejal.

Na osnovi prototipa bodo do konca prihodnjega leta zgradili superračunalniški sistem, ki bo med 40 najzmogljivejšimi na svetu. Foto: UKOM/Daniel Novakovič, STA

Eden izmed osmih centrov v EU-ju

Gre za enega izmed osmih superračunalniških centrov v Evropi, ki bodo gostili superračunalniško infrastrukturo EuroHPC. Superračunalniki so potrebni za obdelavo vedno večjih količin podatkov in prinašajo koristi družbi na številnih področjih.

Slovenski superračunalnik, ki bo najzmogljivejši javni superračunalnik v Sloveniji, bodo postavili v prostorih IZUM-a, prijavitelj in koordinator projekta pa je Univerza v Mariboru.

Poleg IZUM-a je konzorcijski partner pri projektu še Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu, pogodbene partnerice pa so vse javne raziskovalne organizacije, ki so članice Konzorcija Slovenskega nacionalnega superračunalniškega omrežja (SLING).

Superračunalnik v Novi Gorici

V okviru projekta, ovrednotenega za 20 milijonov evrov, je bil najprej zgrajen na univerzi prototipni superračunalnik HPC RIVR, na podlagi katerega bodo zgradili primarni superračunalniški sistem na IZUM-u.

Projekt Nadgradnje nacionalnih raziskovalnih infrastruktur (HPC RIVR) v 80 odstotkih financira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, preostalo pa bo prispevalo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2014–2020.

Prototip superračunalnika z delovnim imenom Maister