Koncept "računalniške singularnosti" se nanaša na hipotetični trenutek v prihodnosti, ko bo umetna inteligenca (AI) napredovala do točke, ki bo presegla človeško inteligenco in nadzor. To bi lahko privedlo do različnih posledic, od utopije, kjer ljudje in umetna inteligenca sodelujejo za izboljšanje družbe, do distopične prihodnosti, kjer stroji postanejo prevladujoča oblika življenja in predstavljajo grožnjo preživetju človeštva.

Članek je spisan ob pomoči AI-orodja ChatGPT, ki je prototip "chat bota" umetne inteligence. Fotografije v članku je avtor generiral s pomočjo orodij Dall-E in Midijourney.

Zamisel o računalniški singularnosti ima svoje korenine v znanstveni fantastiki, vendar so jo raziskovali tudi raziskovalci in znanstveniki s področja računalništva in umetne inteligence. Nekateri strokovnjaki verjamejo, da ima razvoj umetne inteligence potencial za pomembne spremembe v družbi, in da je treba področje raziskovanja umetne inteligence skrbno spremljati in regulirati, da bi se izognili morebitnim negativnim posledicam.

Težko je natančno napovedati, kdaj se lahko pojavi računalniška singularnost, če sploh. Nekateri strokovnjaki menijo, da bi se to lahko zgodilo v naslednjih nekaj desetletjih, medtem ko drugi menijo, da je to lahko veliko dlje v prihodnosti ali pa se sploh nikoli ne bo zgodilo. Navsezadnje bo potencial za računalniško posebnost odvisen od nadaljnjega napredka tehnologije umetne inteligence ter izbir in odločitev znanstvenikov, politikov in družbe kot celote.

Foto: Dalle-E2/Dejan Cencelj
Foto: Dalle-E2/Dejan Cencelj

Etična dilema: ali si ustvarjamo lastne konkurente?

Potencialni razvoj računalniške singularnosti sproža vrsto etičnih pomislekov in dilem. Ena od glavnih etičnih dilem, ki obdaja zasnovo računalniške singularnosti, je možnost, da umetna inteligenca preseže človeško inteligenco in nadzor. To bi lahko privedlo do položaja, ko bo umetna inteligenca postala konkurenca ljudem, in ne orodje ali pomočnik, kar bi lahko imelo negativne posledice za družbo.

Izraz singularnost, ki ga je leta 1986 iznašel pisec znanstvene fantastike Vernon Vinge, predstavlja idejo, da bo na določeni točki napredek umetne inteligence presegel človeško inteligenco, v tej točki človeštvo naj ne bi bilo več tisto, ki bo odločalo o svoji prihodnosti.

Druga etična dilema, povezana z zasnovo računalniške singularnosti, je možnost uporabe umetne inteligence v zlonamerne namene. Ko tehnologija umetne inteligence napreduje, bi jo lahko posamezniki ali organizacije uporabili za ustvarjanje močnega orožja ali drugih škodljivih tehnologij. To bi lahko pripeljalo do položaja, ko umetna inteligenca predstavlja grožnjo varnosti družbe.

Etične dileme, ki obkrožajo zasnovo računalniške singularnosti, poudarjajo potrebo po skrbnem premisleku in regulaciji raziskav in razvoja umetne inteligence. Za znanstvenike, politike in družbo kot celoto bo pomembno, da razmislijo o morebitnih posledicah tehnologije umetne inteligence in sprejmejo ukrepe za zagotovitev, da se uporablja na odgovoren in etičen način.

Ekonomski učinki ali motnje v gospodarstvu

Foto: Midjourney/Dejan Cencelj – Nebesa, družina in samorogi.
Foto: Midjourney/Dejan Cencelj – Nebesa, družina in samorogi.

Potencialni razvoj računalniške singularnosti bi lahko imel pomembne gospodarske učinke, tako pozitivne kot negativne. Po eni strani ima napredek tehnologije umetne inteligence potencial, da prinese nove in inovativne rešitve za široko paleto težav, kar bi lahko spodbudilo gospodarsko rast in razvoj.

Umetno inteligenco bi lahko na primer uporabili za avtomatizacijo določenih nalog in procesov, kar bi lahko povečalo učinkovitost in produktivnost. To bi lahko vodilo do novih zaposlitvenih priložnosti in gospodarskih priložnosti v številnih panogah.

Po drugi strani pa bi lahko razvoj računalniške singularnosti predstavljal tudi izzive in motnje v gospodarstvu. Ko tehnologija umetne inteligence napreduje, bi lahko nadomestila človeške delavce v različnih panogah, kar bi povzročilo izgubo delovnih mest in gospodarske motnje. Poleg tega bi lahko razvoj zmogljive tehnologije umetne inteligence potencialno koncentriral gospodarsko moč v rokah nekaj posameznikov ali organizacij, kar bi povzročilo večjo neenakost in gospodarsko nestabilnost.

Pomembno bo skrbno pretehtati morebitne gospodarske posledice tehnologije umetne inteligence in sprejeti ukrepe za zagotovitev široke delitve njenih koristi in ublažitev morebitnih negativnih vplivov.

Foto: Midjourney/Dejan Cencelj – Združitev z neskončnostjo.
Foto: Midjourney/Dejan Cencelj – Združitev z neskončnostjo.

Krasni novi svet: kako daleč bomo šli kot družba

Foto: Midjourney/Dejan Cencelj – Posvetilo Čezvesoljni zombi cerkvi blaženega zvonenja.
Foto: Midjourney/Dejan Cencelj – Posvetilo Čezvesoljni zombi cerkvi blaženega zvonenja.

Potencialni razvoj računalniške posebnosti bi lahko imel pomembne posledice tudi za družbo in kulturo. Napredek tehnologije umetne inteligence lahko povzroči znatne spremembe v načinu življenja in dela ljudi ter nastanek novih industrij in podjetij.

Navsezadnje bodo posledice računalniške posebnosti na družbo in kulturo odvisne od nadaljnjega napredka tehnologije umetne inteligence ter od izbir in odločitev znanstvenikov, politikov in družbe kot celote. Pomembno bo skrbno pretehtati morebitne vplive umetne inteligence na družbo in kulturo ter sprejeti ukrepe za zagotovitev, da se njene koristi široko delijo in da se njeni morebitni negativni vplivi ublažijo.

Foto: Dall-E2/Dejan Cencelj
Foto: Dall-E2/Dejan Cencelj

Priprava na prihodnost: kaj lahko storimo, da izkoristimo moč računalniške singularnosti

Potencialni razvoj računalniške posebnosti predstavlja priložnosti in izzive, zato je pomembno, da je družba pripravljena na morebitne posledice napredne tehnologije umetne inteligence. Kar nekaj korakov je, ki jih lahko naredijo posamezniki, oblikovalci politik in družba kot celota, da izkoristijo moč edinstvenosti računalnika in zagotovijo, da so njegove prednosti razširjene.

Ko tehnologija umetne inteligence napreduje, bo za posameznike pomembno, da imajo spretnosti in znanje, potrebno za delo v panogah, na katere vpliva umetna inteligenca. To bo zahtevalo vlaganje v izobraževanje in usposabljanje, zlasti na področjih, kot so raziskave in razvoj umetne inteligence, podatkovna znanost in računalniško programiranje.

Razviti je treba tudi etične smernice in predpise za raziskave in razvoj umetne inteligence ter pomembno pretehtati njihove posledice, kar bo pomagalo zagotoviti, da se umetna inteligenca uporablja na odgovoren in etičen način, ter ublažiti morebitne negativne posledice.

In ne nazadnje, razvoj napredne tehnologije umetne inteligence bo imel pomembne posledice za družbo, zato bodo morali posamezniki in politiki sodelovati v javnem dialogu in razpravi o teh posledicah. To bo pomagalo zagotoviti, da bodo morebitne koristi in tveganja umetne inteligence skrbno pretehtani ter da bo družba pripravljena obravnavati izzive in priložnosti, ki jih prinaša napredna tehnologija umetne inteligence.

Le s spodbujanjem sodelovanja bodo koristi umetne inteligence lahko delovale v blagor človeštva.

Dejan Cencelj je projektni inženir v Multimedijskem centru RTV SLO