Raziskava ponuja novo iztočnico za premislek o stanju in potrebah družbe v izvajanju vseživljenjske skrbi za zdravje možganov. Foto: AP
Raziskava ponuja novo iztočnico za premislek o stanju in potrebah družbe v izvajanju vseživljenjske skrbi za zdravje možganov. Foto: AP

Kot je za STA ob slovenskem dnevu možganov pojasnila sokoordinatorica projekta Zdrav duh v zdravi glavi, ki poteka pod okriljem Slovenskega društva za nevroznanost Sinapsa, Lana Blinc, je raziskava prilagojena ponovitev ankete iz leta 2017. S tokratno raziskavo, ki jo je ekipa programa v sodelovanju s Centrom za raziskovanje javnega mnenja Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani izvedla med oktobrom leta 2022 in januarja 2023, so namreč pridobili vzorec, ki bolje predstavlja prebivalstvo Slovenije. Vprašalnik je prek spleta in pošte dosegel 2500 polnoletnih prebivalcev Slovenije, v celoti pa ga je izpolnilo 1041 prejemnikov.

"Glavni namen raziskave je bil pridobiti vpogled v to, kako slovenska javnost razume pojem zdravja možganov, kako aktivno išče informacije o skrbi za možgane, kje jih išče, ali jih tudi uporablja in do kolikšne mere," je dejala Lana Blinc.

Sorodna novica Teden možganov je letos pravzaprav teden jezika

Skoraj 65 odstotkov vprašanih informacij o možganih ne išče samoiniciativno

Izsledki raziskave so pokazali, da večina oziroma 84,7 odstotka vprašanih prispevku dobrega zdravja in delovanja možganov h kakovostnemu življenju pripisuje velik ali izjemno velik pomen. Približno četrtina oziroma 25,4 odstotka vprašanih aktivno išče informacije o tem, kako skrbeti za zdravje možganov, skoraj dve tretjini (64,9 odstotka) pa sicer tovrstnih informacij ne iščeta, jim pa z zanimanjem prisluhneta ali jih prebereta, če nanje naletita in so podprte z ustrezno literaturo.

Največ vprašanih (48,4 odstotka) pridobiva informacije z gledanjem televizijskih oddaj, posvečenih zdravju, 35 odstotkov pa z branjem tiskanih poljudnoznanstvenih in informativnih virov. Enak delež se nanaša na osebne izkušnje ali nasvete prijateljev in znancev, sledili so nasveti osebnega zdravnika ali sorodnega strokovnjaka, spletne poljudnoznanstvene objave domačih ali tujih strokovnjakov, spletne objave institucij in strokovnih združenj, znanstveno-strokovni viri, radijske informativne oddaje, nazadnje pa nestrokovne objave na družbenih omrežjih in strokovna predavanja ali delavnice.

Skrb za možgane bi lahko olajšalo sistematično izobraževanje

Pri skrbi za zdravje možganov kot najpogostejše omejitve sodelujoči navajajo pomanjkanje časa, motivacije ali informacije o tem, kaj je potrebno in zadostno za ohranjanje in krepitev zdravja možganov. Kar 29,7 odstotka vprašanih pa meni, da bi jim skrb za zdravje možganov najbolj olajšalo sistematično izobraževanje in spodbujanje zdravih navad vse življenje.

Skrb za zdravje možganov je po mnenju Lane Blinc izrednega pomena in bistveno ne odstopa od siceršnjih načel zdravega življenjskega sloga. Posameznik k dobremu delovanju možganov tako lahko pripomore z uživanjem raznovrstne prehrane, redno telesno vadbo, z dovolj spanca, poleg tega tudi z učenjem ali pa obnavljanjem že naučenih znanj in veščin, druženjem z najbližjimi in izogibanjem prekomernemu pitju alkohola in uživanju drog.

"Brez možganov nas ni, bolezni oziroma motenje v delovanju možganov pa so čedalje pogostejše," je opozorila Lana Blinc. Enotne strategije ukrepanja proti tem boleznim v Sloveniji še nimamo, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pa je med prednostnimi cilji za tekoče desetletje navedla ravno pripravo tovrstnih strategij. "Ob slovenskem dnevu možganov, ki je namenjen ukrepanju v korist prepoznavanja in zagotavljanja zdravja možganov, zlasti pa ob tednu možganov, ki tokrat poteka v znamenju različnih oblik sporazumevanja, je koristno, da v največji meri stopimo skupaj in poskušamo zastaviti zametek tovrstne strategije, delno tudi na podlagi izsledkov raziskave," je dejala.

Sinapsin program Zdrav duh v zdravi glavi kot enega od programov krepitve in varovanja zdravja sofinancira ministrstvo za zdravje. Cilj programa je javnosti neposredno olajšati izrabo znanstvenih spoznanj v skrbi za zdravje. Na začetku leta 2019 so v okviru programa postavili tudi spletišče zdravaglava.si, na katerem delijo javno dostopne napotke za skrb za možgane in povzetke znanstvenih raziskav, na katerih temeljijo.