Slovenska podjetja imajo dostop do Cernovih znanstvenih programov. Foto: EPA
Slovenska podjetja imajo dostop do Cernovih znanstvenih programov. Foto: EPA

Sporazum med Slovenijo in Cernom o podelitvi statusa pridružene članice kot predhodne faze članstva sta decembra 2016 v Ženevi podpisali tedanja ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič in generalna direktorica Cerna Fabiola Gianotti. Državni zbor (DZ) ga je ratificiral marca 2017. Po pridobitvi statusa pridružene članice bo Slovenija v petih letih postala polnopravna članica Cerna.

Kot je pojasnila Tea Glažar z direktorata za znanost na ministrstvu za izobraževanje, je Slovenija s pridruženim članstvom pridobila možnost sodelovanja v Cernovih organih odločanja. To sta med drugim znanstveni odbor, v katerem sodeluje rektor Univerze v Novi Gorici Danilo Zavrtanik, in finančni odbor, katerega članica je Glažarjeva.

"Pri statusu pridružene članice smo v teh organih lahko pozvani k besedi, vendar še nimamo glasovalne pravice. To bomo dobili s polnopravnim članstvom," je pojasnila Glažarjeva. Poleg tega pridružene članice nimajo dostopa do zasedanj zaprtega tipa.

Slovenija je pridružena članica od julija 2017. Foto: Reuters
Slovenija je pridružena članica od julija 2017. Foto: Reuters

Poln dostop do vseh programov

Že v času pridruženega članstva je raziskovalcem in podjetjem ter drugim ciljnim javnostim omogočen poln dostop do vseh programov, ki jih izvaja Cern. Pridruženo članstvo je Sloveniji tako prineslo poln dostop znanstvenikov in inženirjev do raziskovalne infrastrukture in tehnoloških projektov, ki potekajo v Cernu, poleg tega pa tudi uporabo in ustvarjanje izdelkov visoke tehnologije v družbi vrhunskih strokovnjakov z vsega sveta.

Glažarjeva je ob tem spomnila, da imajo slovenski znanstveniki dolgo tradicijo sodelovanja s Cernom, ki sega v čas še pred pridobitvijo pridruženega članstva. Šele od pridobitve pridruženega članstva pa se lahko slovenski kadri neposredno zaposlujejo v Cernu.

Pridruženo članstvo koristi prinaša tudi slovenskim podjetjem, ki lahko sodelujejo na Cernovih javnih razpisih. Ti se nanašajo na zelo različna področja, zato lahko na njih sodelujejo tako visokotehnološka podjetja kot ponudniki osnovnih življenjskih potrebščin. Več možnosti za sodelovanje imajo sicer podjetja, ki ponujajo inovativne izdelke ali rešitve.

Dan slovenske industrije

Da bi slovenskim podjetjem olajšali sodelovanje s Cernom, na ministrstvu v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije in agencijo Spirit Slovenija oktobra v Ženevi pripravljajo Dan slovenske industrije.

V okviru dvodnevnega dogodka bodo imela prijavljena in izbrana podjetja možnost predstavitve svojih storitev in produktov predstavnikom Cerna, ob interesu pa bodo za sodelujoča podjetja organizirali tudi B2B sestanke.

Slovenija za pridruženo članstvo letno plača milijon švicarskih frankov (882 tisoč evrov), polnopravno članstvo pa jo bo stalo približno 2,8 milijona frankov (2,47 milijona evrov) letno. "Čeprav ta znesek ni tako majhen, pa je treba imeti v mislih vse ugodnosti, ki jih dobimo v zameno," je še poudarila Glažarjeva.

Cern ustanovljen leta 1954

Ženevski Cern, ustanovljen leta 1954, je osrednji svetovni laboratorij za fiziko delcev in sodi med najbolj elitne znanstvene institucije na svetu, saj uporaba njegovih zmogljivosti pogosto povzroči razvoj novih tehnologij. Glavni namen organizacije je zagotavljanje raziskovalne infrastrukture – pospeševalnikov protonov, antiprotonov, težkih ionov, elektronov in pozitronov.