Uroš Seljak: "Standardni model vesolja je skoraj predober"

Nekatere med njimi je v tokratnih Podobah znanja predstavil eden vodilnih kozmologov, dr. Uroš Seljak, redni profesor na Univerzi Berkeley v Kaliforniji, kjer vodi tudi center za kozmološko fiziko. Seljak je letos postal tudi redni član Nacionalne akademije znanosti Združenih držav Amerike, tokratni obisk Slovenije pa je uskladil s Svetovnim kongresom slovenskih fizikov, ki poteka v okviru praznovanja 100-letnice Univerze v Ljubljani.

Uroš Seljak pravi, da o sestavi vesolja vemo skoraj vse, toda zanimivih vprašanj še ne bo zmanjkalo. V oddaji je med drugim spregovoril o nenavadni temni energiji, vprašanju nevtrinov in poskusov, da bi zaznali vzporedna vesolja.

Za 99,9 odstotka tega, kar sestavlja naše vesolje, vemo, kaj je. Ne vemo pa, kako je vesolje nastalo. Foto: Dunaj PR

Članstvo v ameriški akademiji znanosti je nedvomno izredno priznanje njegovemu dozdajšnjemu delu. S tem se je pridružil znanstveni eliti, med približno 2.500 člani je tudi več kot 190 nobelovcev. Obenem pa članstvo v akademiji tudi ni priznanje za življenjsko delo, ampak odpira nove priložnosti, pa tudi nove obveznosti. "Priznanje mi veliko pomeni, ker kaže, da so tudi drugi opazili moje delo in ga cenijo v tolikšni meri, da so me sprejeli v to prestižno institucijo. Je pa to tudi obveznost, ker je to vodilna svetovalna ustanova v ZDA, ki svetuje večini državnih organov, kongresu, senatu itd. pri strokovnih vprašanjih. To je danes še toliko bolj pomembno, ker je toliko skepse glede znanosti, še posebej v ZDA, predvsem kar se tiče ogrevanja ozračja. Mnenje akademije je tu pomembno, ker poudarja znanost, ne pa kakega šarlatanstva."

Profesor Uroš Seljak pravi, da za 99,9 odstotka tega, kar sestavlja naše vesolje, vemo, kaj je. Ne vemo pa, kako je vesolje nastalo. Najzgodnejšo sliko vesolja predstavlja mikrovalovno sevanje ozadja oziroma t. i. prasevanje, prav prvi posnetek tega je Seljaka pritegnil na področje kozmologije. Njegov je predlog, da bi na podlagi t. i. B-modes oz. polarizacije prasevanja lahko zaznali gravitacijske valove nastanka vesolja in s tem med drugim potrdili teorije inflacije vesolja. Če bo teorija kdaj potrjena in številni eksperimenti se usmerjajo v to smer, bo Seljak postal zelo realen kandidat za Nobelovo nagrado.

Slovenski znanstveniki neuspešni na evropskih razpisih