Leta 1961 so vesoljsko ladjo Vostok-2 opremili s filmsko kamero Konvas in fotografskim aparatom Zenit-3M. Kozmonavt German Titov je skozi okno Vzor kot prvi v svetovni zgodovini posnel površje Zemlje z vesoljske ladje. Milijoni Zemljanov so si tako lahko ogledali svoj planet iz vesolja. Odtlej ni noben polet minil brez snemanja s pomočjo filmskih, fotografskih, pozneje pa tudi videokamer.

Zaradi razvoja in napredka vesoljskih tehnologij ter potreb po zahtevnejših raziskavah se je tudi zahtevnost usposabljanja kozmonavtov za uporabo filmskih in fotografskih tehnologij v vesolju močno povečala. Nove vesoljske ladje in vesoljske postaje so bile čedalje bolje opremljene. Poleg že omenjenih Konvas in Zenit-3M so bile v rabi filmske kamere K-3A, Beaulieu, Bolex, fotoaparati Hasselblad, Nikon, Minolta, bliskavice FIL-24, filmske luči. Vse naprednejši so tudi laboratoriji: laboratoriji za razvijanje črno-belih in barvnih fotografij sčasoma postanejo vse kompleksneje opremljeni, v rabo pride tudi cel nabor opreme za filmsko produkcijo. V zgodovini sovjetske kozmonavtike sta bili vesoljski postaji Almaz - med poleti imenovani Saljut 3 (1974–1975) in Saljut 5 (1976–1977) - najbolje opremljeni za opazovanje Zemlje. Danes na Mednarodni vesoljski postaji (ISS) uporabljajo fotoaparat Nikon-F5 in digitalno fotokamero Nikon-D1.
Vloga vesoljske fotografije in filma pri usposabljanju kozmonavtov
Od začetka sedemdesetih let 20. stoletja se hitro razvijajo tehnike izpopolnjevanja in izobraževanja, tudi na področju videotehnologij, uveljavljajo pa se tudi nove metode uporabe teh v pedagoškem procesu. Že leta 1973 je bilo treba za usposabljanje ameriških astronavtov, ki so sodelovali v sovjetsko-ameriškem programu Apollo-Sojuz (1972–1975), pripraviti izobraževalne videe, ki prikazujejo delovanje in konstrukcijo vesoljske ladje Sojuz. Maja 1973 so zato oblikovali skupino za pripravo in izdelavo prvega eksperimentalnega izobraževalnega filma. Film so posneli pred 1. junijem istega leta. Julija 1973 je sovjetska vesoljska agencija vzpostavila celoten oddelek za izdelavo izobraževalnih filmov. Oddelek je proizvedel 12 filmov, ki obravnavajo zgradbo, program poleta in osnovne sisteme ladje Sojuz, ki so jih morali spoznati ameriški astronavti. Filme so snemali v ruščini in angleščini; kopije je dobila ameriška vesoljska agencija Nasa.

Aprila 1974 je v okviru sovjetskega vesoljskega programa nastal redni oddelek, ki je usposabljal kozmonavte za ravnanje z opremo za video- in avdiosnemanje na krovu vesoljskih ladij, pa tudi za vodenje videoreportaž z vesoljskih ladij in orbitalnih vesoljskih postaj ter proizvodnjo izobraževalnih videomaterialov in filmov, namenjenih psihološki podpori posadk.
Oddelek je sčasoma pridobival vse sodobnejše videotehnologije. Šlo je za stacionarno in prenosno opremo, od preprostega črno-belega videosnemalnika do najnaprednejše profesionalne opreme Betacam ter opreme za video- (Vatra, Niva, Atlas, LIV, ENG) in avdiosnemanje (Vesna, Agat) v vesolju.
Med drugim oddelek s pomočjo filmske, videotehnologije in fotografske tehnologije spremlja priprave kozmonavtov na polete, ki obsegajo treninge na trenažerjih ter simulacije bivanja v breztežnosti med paraboličnimi poleti in v hidrolaboratorijih. Zadolžen je tudi za izvajanje raziskav o delovanju fotografskih in filmskih tehnologij v vesolju. To počne s pomočjo letal laboratorijev Il-76K, odprav za preučevanje življenjskih pogojev v različnih klimatsko-geografskih območjih, treningov v vodi in skokov s padalom.
Fotografije in kadre z vesoljskih ladij in postaj uporabljajo za tisk publikacij in fotografske razstave, videoposnetke pa za produkcijo filmov in televizijskih oddaj. Prav tako se oddelek dejavno ukvarja z uvajanjem digitalnih tehnologij v proces izdelave izobraževalnih filmov, ki so namenjeni višanju ravni usposobljenosti kozmonavtov in obveščanju javnosti o dosežkih kozmonavtike.
Na laboratorijih letalih Il-76K lahko potekajo naslednje vrste snemanja:

• dokumentarno snemanje, nujno pri objektivnem ocenjevanju rezultatov izvajanih poskusov, tehnoloških procesov, treningov kozmonavtov, pa tudi za snemanje izobraževalnih filmov;
• mersko ciklografsko snemanje, nujno pri ocenjevanju biomehaničnih parametrov za izvajanje delovnih nalog in gibanje preizkusnih letal;
• snemanje za izvedbo posebnih nalog za zagotavljanje varnosti delovnega okolja med poletom.

Leteči laboratoriji lahko za snemanje uporabljajo naslednje instrumente:

• letalsko filmsko kamero AKC-2;
• letalsko filmsko kamero AKC-4;
• profesionalno filmsko kamero KSR-I (2)m;
• profesionalno filmsko kamero Cameflex;
• standardno 16 mm opremo na krovu;
• fotoaparate Saljut, Kiev-6S, Zenit, Linhof, Hasselblad, Praktika, Nikon in Pentacon.

Usposabljanje kozmonavtov za snemanje v vesolju
Filmsko usposabljanje kozmonavtov zajema spoznavanje delovanja in upravljanja opreme za filmsko produkcijo ter osvajanje potrebnih veščin za snemanje na krovu vesoljskih ladij. Kozmonavti tako pridobijo osnovne veščine za kakovostno snemanje, sledeč scenarijem iz programa vesoljske filmske produkcije na krovu. Profesionalno ravnanje s filmsko opremo zahteva dodaten čas. To je - samostojno delo z opremo v prostem času: med dopustom, med športnimi dejavnostmi, na izletih in pri organizaciji drugih dogodkov. Le tisti kozmonavti, ki se tudi v prostem času ukvarjajo s filmsko in fotografsko produkcijo, odlično obvladajo tovrstne naloge tudi med poleti.
Samostojno filmsko in fotografsko usposabljanje je pomemben člen splošnega usposabljanja za vesoljski polet: praktične izkušnje prispevajo k strokovnosti in samostojnosti pri delu z opremo. Kozmonavti, ki opremo obvladajo tako dobro, da jim ni treba brskati po priročnikih, imajo več časa za ustvarjalen pristop k zadanim nalogam.
Obstaja več načinov pričvrstitve kamere med vesoljskim poletom: pričvrstitev s pomočjo žerjava nad opazovalnim oknom, pričvrstitev s pomočjo hidrostabiliziranega podstavka, ročno upravljanje, pričvrstitev s pomočjo kardanske gredi ter kombinacija ročnega upravljanja in hidrostabilizacije instrumenta.
Ekološko opazovanje območij, ki so jih prizadele katastrofe
V zadnjem desetletju so se foto- in videokamere pretvorile v inteligentne avtomatizirane optično-elektronske sisteme. Digitalne tehnologije se v vodilnih svetovnih podjetjih razvijajo s hitrostjo 7–8 patentov na dan. Revolucija na področju digitalnih tehnologij je omogočila nastanek foto- in videokamer z objektivi z dolgim zaklopnim časom, ki opazno večajo nabor možnosti posadke pri opazovanju Zemlje. Poleg tega digitalne kamere rešujejo težave, ki nastajajo pri prenašanju videoinformacij na Zemljo in omogočajo, da se obdelava digitalnih podob začne že na krovu vesoljske postaje.
Najbolje pa je Zemljo iz vesolja opazovati s prostim očesom skozi opazovalno okno, ki nudi preglednost do 170°.
Jelena Jesina, glavna upraviteljica zbirk Muzeja znanstvenoraziskovalnega centra za usposabljanje kozmonavtov Jurija A. Gagarina v Zvezdnem mestu.