Medicina in tehnologija imata enako izhodišče. Posedujeta številne podatke, ki jih je nujno primerjati, jih povezati z algoritmi in tako mogoče priti do izjemnih odkritij, ki lahko bistveno spremenijo prihodnost v medicini. "Prvi koraki so že narejeni, saj smo se uspeli mednarodno povezati, obenem pa združiti ključne akterje na področju biomedicine," razlaga vodja projekta Boštjan Čibej iz Tehnološkega parka Ljubljana. S prostim pretokom informacij med raziskovalnimi ustanovami, kot so univerze in podjetja, med medicinsko stroko in tehnološkimi podjetji so med drugim razvili pomembne simulacije virtualne resničnosti. "Te omogočajo prikaz zahtevnih znanstvenih in medicinskih postopkov, kar lahko s pomočjo najmodernejših tehnologij vodi v uspešnejše diagnosticiranje in zdravljenje bolezni," je povedal prof. dr. Sašo Džeroski z Inštituta Jožef Stefan in poudaril tudi nezanemarljiv vidik ekonomsko bolj ugodnega pristopa.

Prav tega so se poslužili tudi pri podjetju Biovalley iz Trsta, ki je v sklopu projekta TRAIN izjemno hitro razvilo potencialno cepivo proti COVID-19. V sodelovanju z Mednarodnim centrom za genetski inžiniring in biotehnologijo (ICGEB) ga pravkar klinično testirajo.

Kot je poudaril prof. dr. Andrea Di Lenarda, si od povezovanja mednarodnih komplementarnih kompetenc veliko obetajo tudi kardiologi, ki stremijo k personaliziranemu in efektivnemu pristopu pri zdravljenju bolnikov po srčnem infarktu. S pomočjo VR tehnologije so se ukvarjali predvsem z možnostmi zdravljenja koronarnih srčnih žil. Prof. dr. Vincent Torre pa odpira ključna vprašanja na področju nevrologije: »Ali lahko umetna inteligenca nadomesti klasičen poseg biopsije, t. i. odvzem tkivnega vzorca na možganih?«

Integriranost projekta v naš vsakdan pa se kaže tudi skozi raziskave znanstvenikov italijanskega podjetja Experteam, ki prek patogenih bakterij v hrani skušajo povezati simptome bolezni.

Ker se kljub zaključku projekta TRAIN, povezovanje nadaljuje, partnerji verjamejo, da bodo na vsa te vprašanja v prihodnosti odgovorili skozi nadaljnje raziskave, s spodbujanjem inovacij in prenosom ključnih rezultatov v prakso. Eno od poslanstev Tehnološkega parka Ljubljana je namreč tudi podpora mladim inovativnim START-UP podjetij, ki sicer v požiralniku velikih farmacevtskih podjetij nimajo možnosti predstaviti novih tehnoloških rešitev.

Prav zato je italijansko-slovenski projekt veliko širši od programskega območja, iz katerega izhaja. Ima znanstveni, ekonomski in socialni učinek. Prav ti rezultati bodo lahko povezali visoko usposobljen kader, omogočili boljše zdravstvene storitve, široko dostopna baza informacij bo formirala uporabne inovacije, s tem pa tudi hitrejše diagnosticiranje in bolj učinkovito zdravljenje bolezni.