Izbor ZIT

Poudarki

  • Esa, Rusija načrtujeta kolonijo na Mesecu
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.4 od 45 glasov Ocenite to novico!
Mesec
Vulkansko steklo z Lune, ki tudi vsebuje precej vode. Foto: NASA
Luna
Na vrhu skoraj popolnoma suha, v notranjosti pa zaradi vročine polna vezanega vodika ter kisika. Podoba je računalniška ponazoritev. Foto: Olga Prilipko Huber
Mesec, voda
Podatki sonde Čandrajan. Hladnejše barve pomenijo nižjo koncentracijo vode, toplejše višjo. Foto: Milliken lab / Brown University
Mesec
Stopljeni koščki lunarnega materiala. Analizirali so jih leta 2011 in ugotovili, da vsebujejo toliko vode kot bazaltne kamnine v Zemljinem plašču. Foto: Saal lab/Brown University
Led
Led ni enakomerno razporejen po južnem polu, pač pa ga je mogoče najti le v posameznih žepih. Foto: Nasa
Trčenje
Južni pol meseca in nahajališča vodnega ledu. Foto: Nasa

Dodaj v

Tudi Mesec je bogat z vodo

Dobre novice za koloniste
29. julij 2017 ob 17:36
Ljubljana - MMC RTV SLO

Luna na nebu ni zgolj ogromna kepa suhega prahu in skal. V njeni notranjosti je veliko vode, ugotavlja Nasina raziskovalna skupina, pa naj bo v obliki ledu ali vezane v kamnine.

Mesec je s svojo podobo dolgo dajal vtis, da je suh kot smodnik. Odprave Apollo so nazaj prinašale vzorce prahu in kamnin, iz katerih se ni ravno cedilo. Kar je tudi logično: na površju voda praktično ne more obstajati, saj bi jo ob pomanjkanju zaščitne atmosfere in magnetnega polja sevanje hitro uparilo, nato pa kemično razbilo na pline.

Pred slabim desetletjem so začeli vznikati prvi pokazatelji, da to ni vsa resnica. Drugam namenjene sonde, denimo Deep Impact in Cassini, so mimobežno zaznale nekaj, kar bi lahko bilo kemični podpis vode. Znanstveniki so ugibali, da bi se ta - v obliki ledu - lahko skrivala v tistih predelih kraterjev, kamor Sonce nikoli ne posije. Meritve so vzbudile precej pozornosti in posledično nekaj raziskovalnih naporov.


Dvignili so prah

Leta 2009 je Nasa poskusila s premeteno akcijo. Proti Luni je poslala sondo LCROSS skupaj s tretjo stopnjo rakete - ta je navadno po ločitvi neuporabna. 2,2-tonski del rakete z imenom Centaur je namerila naravnost v enega izmed večno temnih kraterjev. LCROSS je sledil raketi in meril, kaj je po trku zletelo v zrak. Analiza, ki je luč dneva ugledala dve pomladi pozneje, je pokazala izdatno prisotnost vode.

Indijci pogledali v krater
Vzporedno je podoben eksperiment delal indijski Čandrajan 1, opremljen z ameriškim instrumentarijem. Na južni pol je odvrgel manjšo sondo, ki je prav tako trčila v siva tla in malo predtem zaznala vodo. Čandrajan je še eno leto vztrajal v orbiti, izdelal karto kemične sestave površja in pri tem pokazal na prisotnost večjih količin vodika, sestavine vode. Našel je tudi 40 vekomaj temnih kraterjev, kar je pozneje potrdil in še razširil Nasin LRO (Lunar Reconnaissance Orbiter).

Nenavadno je, kako so se ti nanosi znašli v kraterjih. Nekaj jih je moralo prinesti tja, saj voda na površju ni mogla drugače preživeti ne nastanka lune med gigantskim trčenjem ne poznejše temperaturne skrajnosti. Med mogočimi scenariji je sončno sevanje in tudi Sončev veter, ki sta poskrbela za določene kemične reakcije in molekule skozi milijarde let počasi nalagala pod odsojne pečine.

Ti nanosi vodnega ledu so že sami po sebi privlačni za države, ki načrtujejo odprave globlje v vesolje, pa tudi kolonije na Luni. Na prvem mestu je Esa, tudi Rusi si to že dolgo želijo, medtem ko sveža ameriška administracija daje namige v tej smeri. Led je lahko uporaben kot vir pitne vode, ali pa skozi elektrolizo razbit na kisik in vodik kot osnova za dihanje ter gorivo.

Kaj se skriva znotraj
Nekaj povsem drugega je bilo odkritje vode v vzorcih, ki so jih nazaj prinesle ameriške odprave Apollo. Leta 2010 so napaberkovane kamenine ponovno analizirali in ugotovili, da je v njih kar stokrat več vode od prejšnjih ocen. Sledi dragocene tekočine so našli v osteklenelih ostankih vulkanske aktivnosti, kar pomeni, da prvobitne Luni od njenega "otroštva" naprej. V takratni raziskovalni skupini je sodeloval tudi geolog Alberto Saal z ameriške Univerze Brown; še več, leta 2011 je nadaljeval delo in odkril, da prav te kamenine vsebujejo podobne količine vode kot nekateri bazalti iz Zemljinega plašča - ki z vodo niso ravno revni.

Taisti Saal stoji tudi za svežo objavo v reviji Nature Geoscience, kjer prisotnost te (za človeštvo in življenje na splošno) dragocene snovi še precej razširi. Skupaj z raziskovalno skupino na domači univerzi je ugotovil, da se velike količine vode skrivajo na številnih lokacijah znotraj Lune, predvsem okoli vulkanskih depozitov, piše v sporočilu za javnost.

"Za nas je bilo ključno vprašanje, ali so vzorci z misij Apollo reprezentativni za notranjost Lune, ali pa so predstavniki anomalij znotraj sicer suhega plašča," je dejal glavni avtor študije Ralph Milliken.

Notranjost je (očitno) z vodo zaznamovana
Ljudi na Luni ni bilo že štiri desetletja, zato dodatnih vzorcev niso mogli nabrati; niti nekaj robotkov, ki jih je vmes na siva tla poslala Kitajska. Zato se je ekipa oklenila edine preostale alternative: podatkov, ki jih je zbral orbiter Čandrajan 1. Tako so dobili globalno sliko.

"Na ta način smo lahko pregledali velike piroklastične depozite na Mesecu, ki jih misije Apollo in Luna nikoli niso. V njih smo našli znake vode, kar pomeni, da vzorci z Apolla niso anomalije in da je pretežni del Lunine notranjosti moker," je dodal.

Toda ti podatki so dokaj stari. Tudi marsikatero analizo so že prestali. Kaj so poprejšnje raziskovalne skupine spregledale? Sodeč po sporočilu za javnost Univerze Brown jih je Saalova ekipa bolje presejala.

Moteča toplota
Orbiter je kemično sestavo premerjal s spektrometrom, napravo, ki prejeto elektromagnetno valovanje razbije na različne valovne dolžine. Lunino površje nekatere valovne dolžine absorbira, druge odbija, kar je samo po sebi informacija o elementih tam.

Težava je toplota. Luna je v skoraj popolnem vakuumu vesolja; je torej odlično toplotno izolirana in lahko prejeto toploto oddala zgolj tako, da jo izseva. To stori v infrardeči svetlobi, ki posledično "moti" spektrometer. "Oddano sevanje zaradi toplote pokrije iste valovne dolžine, znotraj katerih iščemo vodo," je pojasnil Milliken. Posledično so morali najti način, kako iz podatkov sonde presejati toplotno motnjo.

Njen vzorec so pridobili tako, da so Apollovo kamenje greli v laboratoriju. Uporabili so tudi znane toplotne profile nekaj pomembnih področij na Mesecu. Zbrane podatke so presejali ven in tako dobili čistejšo kemično podobo. Vidna je v galeriji desno.

Večje količine vode so našli znotraj praktično vseh velikih piroklastičnih depozitov, vključno s tistimi, ki sta jih preverili misiji Apollo 15 in Apollo 17. "Razporeditev teh vodno bogatih depozitov je ključna. Razširjeni so po vsem površju, kar pomeni, da apollovska voda ni enkratno naključna. Lunarni piroklastični material je povsod zaznamovan z njo, kar kaže, da isto velja za plašč," je dejal Milliken.

Piroklastični depoziti so namreč prišli do površja iz plašča s pomočjo vulkanske aktivnosti.

Staro vprašanje: od kod Mesec
Hipoteza, da je notranjost Meseca mokra, ima pomembne implikacije za nastanek tega nebesnega telesa. Ena izmed teorij pravi, da je naša luna nastala iz ostankov trčenja med mlado Zemljo in protoplanetom Tea v velikosti Marsa. Pri tem bi se moralo sprostiti ogromno toplote, česar vodik načeloma ne bi smel preživeti.

"Voda je morala nekako prevedriti ta čas, ali pa so jo kaj kmalu - še pred strditvijo Lune - dostavili asteroidi ter kometi," je ugibal Shuai Li, soavtor raziskave.

In koliko je dejansko vode? 0,5 odstotka mase, piše v sporočilu za javnost. Podatki Nase kažejo, da kubični meter lunarnega materiala v povprečju vsebuje za okoli 3,3 tone snovi. Če to velja tudi za piroklastične depozite, potem ima kubični meter materiala okoli 15 litrov vode.

To so dobre novice za morebitno lunarno postajo.

Aljoša Masten
Prijavi napako
Komentarji
G.Bruno
# 29.07.2017 ob 20:06
Belphegor
Kako bodo kuhali? Voda zaradi manjse gravitacije na marsu zavre pri 40 stopinjah, na luni pa se veliko hitreje. Isto tekocine v mesu, ce ga peces.

Temperatura vrenja vode je odvisna od zračnega pritiska in ne od gravitacije. Domnevam, da bodo prostori, v katerih bodo kuhali pod normalnim pritiskom, kot smo ga vajeni. Rezen, če si ne bodo omislili odprte zunanje kuhinje. :)
1a34
# 29.07.2017 ob 19:03
Ne vidim nacina, od cesa se bo zivelo.

Od ljubezni.
Tako kot tukaj.
G.Bruno
# 29.07.2017 ob 22:23
makoshark
Žar je seveda najboljši zunaj, tudi če bo moral na Luni biti električen. Pa kakšni ležalniki, pijača in seveda čudovit pogled na Zemljo. Takega tu žal nimamo ;-)

Takole?


Opozorilo: Slika je simbolična
makoshark
# 29.07.2017 ob 21:14
Rezen, če si ne bodo omislili odprte zunanje kuhinje. :)

Žar je seveda najboljši zunaj, tudi če bo moral na Luni biti električen. Pa kakšni ležalniki, pijača in seveda čudovit pogled na Zemljo. Takega tu žal nimamo ;-)
ata
# 29.07.2017 ob 22:46
@Belphegor: kakšne traparije kvasiš o vplivu gravitacije na temperaturo vrelišča vode?
Kot ti je odgovoril že G. bruno je temperatura vrelišča odvisna samo od tlaka.

Če bi držalo, da je točka vrelišča na luni 40 stopinj Celzija, potem bi bilo za človeka z njegovimi 37 stopnjami Celzija že zelo nevarno - sploh če bi zbolel in bi se mu zvišala temperatura.
tocco
# 29.07.2017 ob 19:30
Mb128 reče se mu replikator hrane kot v star treku razvija ga pa švicarska družba nestle. Mal poguglaj
makoshark
# 30.07.2017 ob 19:25
Ramus
Izbris besedila, ki pojasnjuje da je Bog ustvaril luno, zgolj zato, ker gre za zapis iz Svetega Pisma, pa dokazuje še versko nestrpnost vaše javne hiše, ki bi naj bila v službi vseh.

Če vztrajaš na trditvi in jo ponavljaš. Kot sem že zapisal, s tem zapisom najbolj trolaš samega sebe in seveda svojega boga. Čista ironija.

Kako se lahko pritožuješ ti kot vernik, ki dobesedno razume Biblijo, oziroma kaj naj si mislimo o pritožbi krščanskega boga zaradi verske nestrpnosti. Pa saj krščanski bog Stare in tudi Nove zaveze je tipičen primer verske nestrpnosti do drugače verujočih ali nevernih - tega je v Bibliji polno.
Vongobongo
# 30.07.2017 ob 17:03
Ramus

Izven tematike si bil z verskim zapisom pod znanstvenim clankom ;) In z temi zapisi izvajas versko nestrpnost do nevernih.
RogergR
# 30.07.2017 ob 07:23
@mb128

Če na Luni umetno ustvariš zračni tlak enega bara, kar je recimo da bivanjski pogoj za človeka, voda vre pri stotih stopinjah.ne glede na manjšo težnost, oziroma je razlika zanemarljiva.
MatjazP
# 29.07.2017 ob 23:42
Žar je seveda najboljši zunaj, tudi če bo moral na Luni biti električen.

Kaj pa kar solarni žar?
Na soucu lahko kuhaš, zraven v senci pa imaš zmrzovalnik.
eMZe
# 30.07.2017 ob 17:09
Ramus
Nestrpen si, ker ne dopuščamo, da nas posiljuješ z neumnostmi pod krinko verskega prepričanja. Pa vidim, da imaš tale ugovor že kar pripravljen, ker je enak kot tisti pobrisan pred nekaj urami.
stotrideset
# 29.07.2017 ob 22:54
... glede prehrane na Luni: Mkdonaldc laufa vsepovsod, zakaj ne bi še teh ubogih 380.000 km stran ...
firtoh
# 29.07.2017 ob 21:54
Se pravi -Misija ožemanja kamnov
eMZe
# 30.07.2017 ob 17:23
Aha, tudi na Luni imajo CO2 v atmosferi, in to okoli 0,6 odstotka [NASA link].
Seveda pri tlaku, ki je za Zemeljske razmere čisti vakuum (0,000 000 000 000 003 bar).
Vongobongo
# 31.07.2017 ob 09:27
Drugac pa Aljoša hvala za hud clanek ;)
Gepard007
# 29.07.2017 ob 17:56
Mi bomo odkrili pol vesolja, oborožili vse zemljane obraniti pa se ne bomo mogli, ko bo proti nam priletel asteroid in nas pahnil v obdobje pred dinozavri...
@twwwter
# 02.08.2017 ob 00:30
Upam, da na koncu ne bodo ugotovili, da tisti led ni čisto vodni.
božo1
# 01.08.2017 ob 22:47
da je naša luna nastala iz ostankov trčenja med mlado Zemljo in protoplanetom

bi rekel, da je človekova domišljija lahko neizmerna, samo, da je denar in zainteresirane publike pa bomo zvedeli še marsikaj. možno je, da "bomo" na luni našli tudi kako pozabljeno plastenko vode staro 48 let, če ta ni bila slučajno v ta namen na kakem snemalnem poligonu na tuzemstvu.
fah-q
# 01.08.2017 ob 11:17
pa za vse vernike-zakaj že rabimo luno, da bi jo bog ustvaril? za razgled ponoči? tudi vse ostale galaksije da o miljardah zvezd in ostalih teles ne govorim....čemu so že tam? kot back-up ko uničimo zemljo?

:)
fah-q
# 01.08.2017 ob 11:15
ko pogledaš opustošenje na luni in marsu nehote pomisliš, da smo tam že bli in od tam potem zbežali na zemljo...še par stoletij pa nam rata uničit še to...preverte če je tam kaj smeti, to je naš najbolj znan podpis...
Afanassy M.
# 30.07.2017 ob 06:33
Kakšna znanost!
geni7us
# 31.07.2017 ob 10:32
In kaj po tem, ko bomo izrabili vso vodo na luni. Dejte folk mal razmišljat. Potem bo nastal isti problem kot naš premog pri globalnem segrevanju. Ta novica je za koloniste brez pomena, saj ne bojo zmogli več kot 50 let tam.
Haloo
# 31.07.2017 ob 09:45
Šokantna novica. Voda na Luni, po SLO pa še vedno, marsikje ni vodovoda?!
tocco
# 29.07.2017 ob 22:54
http://www.madsci.org/posts/archives/200
1-04/986352053.Es.r.html
1a34
# 29.07.2017 ob 21:23
Nimamo več težav. :-)

Obratno kot znano:

https://en.wikipedia.org/wiki/Houston,_w
e_have_a_problem
mb128
# 29.07.2017 ob 19:56
Belphegor
Projekt Orion, Moon sts!
tocco
# 29.07.2017 ob 19:52
Hisroponika ni odgovor ker rabiš pufer tega pa goraj ni razen če se vzame vsabo z zemlje. Sicer je pa nasa objavila tekmovanje kako pridelovati in gojiti hrano v vesolju je pa to študenstko tekmovanje. Dostopni vir nasa sem bral ze nekaj časa nazaj malo poguglajte ziher najdete.
galoper
# 29.07.2017 ob 20:03
Je morda vodna bomba ugasnila vulkane in ostala v ugaslih žrelih?
tocco
# 29.07.2017 ob 19:40
Belphegor če voda zaradi manjše mase zavre pri 40 potem še vedno lahko jemo presno hrano.
tantadruj76
# 29.07.2017 ob 21:16
A mormo res it še tja vse uničit?
Ljubiljančan
# 29.07.2017 ob 21:53
Načelno se Zemljini luni reče Luna, ne Mesec. Mesec je namenjen poetom in zaljubljencem.
Belphegor
# 29.07.2017 ob 19:35
Mb128

Vrnitev ni problematicna? Malo poglej, kaksna je bila raketa Saturn. :) Tako mocnih zadev nimamo ze 40 let.
Dejstvo je, da do lune danes sploh ne moremo spraviti taksne mase, kot je bivanjski modul. Preprosta fizika. Sicer pa nisem pisal o tem, ko bo interes, se bo ze zgradilo raketo in slo tja ...
mb128
# 29.07.2017 ob 19:13
Belphegor
Hidroponika, 3D printer.....
To kar ti navajaš je samo eden izmed razlogov zakaj se še tako hitro ne bomo vrnili na Luno! Veš saj vrnitev na Luno in potem nazaj na Zemljo s tehničnega vidika sploh ni problematična. Štos je v vprašanju kaj bi tam počeli. In zaenkrat še ni opravičljivega razloga kaj naj bi tam počeli. Glede prehrane pa tako. Glede na tehnološko stopnjo bi pač ljudje bili tam več ali manj vegetarjanci če bi hoteli, da se vzdržujejo sami sebe. V nasprotnem primeru se zadeva zelo podraži. A le dokler 3D printer ne bo sposoben "natiskati" hrane. Takrat bodo v zvezi z prehrano odpadle čisto vse težave.
Ramus
# 30.07.2017 ob 19:01
MMC izbrisali ste mi komentar članka, ki ni v ničemer kršil pravil komentiranja, tako ste mi kršili pravico do svobode izražanja. Izbris besedila, ki pojasnjuje da je Bog ustvaril luno, zgolj zato, ker gre za zapis iz Svetega Pisma, pa dokazuje še versko nestrpnost vaše javne hiše, ki bi naj bila v službi vseh.
Belphegor
# 29.07.2017 ob 18:48
Nekaj me samo zanima ko tako omenjajo koloniste. Od cesa bodo tam ziveli? Kako bodo kuhali? Voda zaradi manjse gravitacije na marsu zavre pri 40 stopinjah, na luni pa se veliko hitreje. Isto tekocine v mesu, ce ga peces. Vedno mikrovalovka?

Ne vidim nacina, od cesa se bo zivelo.
Ramus
# 29.07.2017 ob 17:54
"Voda je morala nekako prevedriti ta čas, ali pa so jo kaj kmalu - še pred strditvijo Lune - dostavili asteroidi ter kometi," je ugibal Shuai Li, soavtor raziskave"

To smo že ne primeru Zemlje ugotovili, da ni možno,...
Kazalo