V Ilirski Bistrici so proti kakršni koli nastanitvi prebežnikov. Foto: EPA
V Ilirski Bistrici so proti kakršni koli nastanitvi prebežnikov. Foto: EPA

Po današnji seji sem dobil občutek, da si je gospod Šefic pustil priprta vrata za center za tujce v občini Ilirska Bistrica, kar za nas ni sprejemljivo, in v to v nobenem primeru ne bomo privolili.

Emil Rojc, župan Ilirske Bistrice
Boštjan Šefic
Boštjan Šefic je potrdil, da je Ilirska Bistrica ena izmed lokacij, ki jih preverjajo. Foto: BoBo
Slovenska vojska
Policiji pri varovanju državne meje še vedno pomagajo pripadniki Slovenske vojske. Foto: Daniel Mlakar/Slovenska vojska

Poudarili so namreč, da jim je država zaprla številne urade, med drugim trenutno potekajo postopki za ukinitev carinske izpostave v Jelšanah, in s tem veliko Bistričanov prisilila, da se dnevno vozijo v službe v druge kraje. Vozijo pa se po izredno slabih cestah, saj so njihove želje po sodobni cestni povezavi ravno tako neuslišane, je za Radio Slovenija poročala Sabrina Mulec.

Razumejo sicer, da država potrebuje sprejemno-registracijski center v Jelšanah, a tudi z njim se strinjajo samo, če bodo tam popisali tiste prebežnike, ki jih bodo zajeli na območju njihove občine. V štiriurni razpravi, v kateri se je oglasila večina svetnikov, je bilo čutiti, da iz njihovih besed veje predvsem nezaupanje do države.

Občinski svetnik Primož Rojc: "Država nam je odpeljala vse urade, finančno, carino, geodetsko itd., poleg tega se ni zavzela niti za tista podjetja, kjer bi lahko pripomogla, da ne bi šla v stečaj, in tako smo danes v Ilirski Bistrici brez delovnih mest, podjetij in uradov. Če vsega tega ni, nasprotujemo tudi postavitvi migracijskega centra."

"Šefic si je pustil priprta vrata"
Državni sekretar z ministrstva za notranje zadeve Boštjan Šefic je poudaril, da je sprejemno-registracijski center nujen in v korist občanov, saj bodo lahko samo tam ustrezno poskrbeli za tiste, ki v državo vstopijo prek nezakonitih migracijskih kanalov. O morebitni izpostavi centra za tujce v Ilirski Bistrici je dejal, da je to zgolj ena izmed lokacij, ki jih preverjajo, in da ni padla še nobena dokončna odločitev. "Ker ne moremo izključiti, da bi v prihodnosti potrebovali v centrih za tujce večje kapacitete," je pojasnil, zakaj so dodatni centri nujni.

Ob sprejemanju odločitev pa vedno sodelujejo z lokalnimi skupnostmi. Župan Emil Rojc v nasprotju s svetniki državi verjame, vendar pa je s seje odhajal z mešanimi občutki. "Po današnji seji sem dobil občutek, da si je gospod Šefic pustil priprta vrata za center za tujce v občini Ilirska Bistrica, kar za nas ni sprejemljivo, in v to v nobenem primeru ne bomo privolili," je opozoril župan.

Ministrstvo in vlado bodo s svojimi sklepi proti kakršni koli nastanitvi prebežnikov v občini seznanili in če jim ne bosta prisluhnila, bodo pritisk stopnjevali.

Vlada: Vidik sprejemljivosti za lokalno skupnost ne more biti edini pogoj
Ob sprejemanju odločitev o lokaciji sprejemno-registracijskih centrov se poleg logističnih in finančnih pogojev upošteva tudi vidik sprejemljivosti za lokalno skupnost, ne more pa biti to edini pogoj, je pojasnila vlada. V pripravljenosti trenutno vzdržujejo sprejemno-registracijske centre v Dobovi, Šentilju in Lendavi. Po potrebi pa se bosta aktivirala še dva dodatna sprejemno-registracijska centra na območju Bele krajine in Ilirske Bistrice, so napovedali.

Na poslansko vprašanje Vinka Gorenaka iz SDS-a glede priprav na morebitni drugi val nezakonitih prebežnikov, so v vladi odgovorili, da so se razmere na področju migracij v zadnjih šestih mesecih močno spremenile. Države severno od Slovenije, kot so Avstrija, Nemčija, Danska, Švedska in Norveška, so uvedle nadzor na notranjih mejah, da bi preprečile nenadzorovan dotok večjega števila nedovoljenih migracij. Okoliške države vse bolj zaostrujejo politiko sprejema tujcev in temu ustrezno spreminjajo zakonodajo, je navedla vlada.

Slovenija razmere v regiji spremlja dnevno in se intenzivno pripravlja, saj policija že izvaja poostren nadzor na zeleni meji in mejnih prehodih s Hrvaško in izvaja izravnalne ukrepe v notranjosti države, saj je le celovit pristop pri varovanju meje učinkovit. Policiji pri varovanju državne meje še vedno pomagajo pripadniki Slovenske vojske, vzdržujejo začasne tehnične ovire na posameznih odsekih južne meje.

Na vprašanje nepovezanega poslanca Andreja Čuša glede domnevnega "vsiljevanja prebežniških centrov po Sloveniji", pa je vlada pojasnila, da ne vzpostavlja migrantskih centrov, pač pa sprejemno-registracijske centre ob meji s Hrvaško, ki bodo aktivirani samo v primeru, ko ne bo več mogoče obvladovati razmer na obstoječih policijskih enotah. Glavni namen centrov, ki bodo začasne narave in zaprtega tipa pod nadzorom policije, je zaščita lokalnega prebivalstva ob prebežniških poteh, še zagotavljajo na vladi.

Po današnji seji sem dobil občutek, da si je gospod Šefic pustil priprta vrata za center za tujce v občini Ilirska Bistrica, kar za nas ni sprejemljivo, in v to v nobenem primeru ne bomo privolili.

Emil Rojc, župan Ilirske Bistrice
Nasprotovanje nastanitvi prebežnikov se nadaljuje
Nasprotovanje nastanitvi prebežnikov se nadaljuje