"Migrante moramo nehati predstavljati kot ljudi z grozno življenjsko izkušnjo, treba se je ukvarjati s tem, da so tukaj in so del naše družbe," je na predavanju, ki sta ga na ljubljanski fakulteti za družbene vede organizirala Mirovni inštitut in katedra za medijske in komunikacijske študije, povedal aktivist iz tovarne Rog Arne Zupančič. Izpostavil je, da poudarjanje pomena varnosti pri politikih vpliva na vsakdan, s katerim se ubadajo prebežniki. S takšnim odnosom država po njegovem mnenju ustvarja institucionalizirano ločevanje ljudi in vtis, da so begunci radikalno drugačni od nas.

Begunec iz Afganistana Šaraf Hašami, ki trenutno živi v tovarni Rog, je v Sloveniji za azil zaprosil že pred šestimi leti, a do zdaj od ministrstva za notranje zadeve ni dobil nikakršnega odgovora. "Ko sem prišel, me niso obravnavali kot človeka, ampak kot žival," je dejal Hašami. Izpostavil je, da begunci večinoma ne dobijo dobre hrane in nimajo urejene ustrezne zdravstvene oskrbe, saj je za zdravstvene storitve treba plačati, česar pa si z 18 evri žepnine, ki jo dobijo vsak mesec, ne morejo privoščiti.

Rade bi delale, a je prva prepreka že jezik
Njihovo integracijo pa otežuje predvsem njihova nemobilnost, je povedala aktivistka delovne skupine za vključevanje prebežnic v skupnost Teja Reba. Poudarila je, da je npr. azilni dom na Viču, v katerem so nastanjene ženske, precej daleč od avtobusne postaje, pa tudi vozovnica za javni prevoz zaradi nizke mesečne žepnine večini ni dostopna, torej so izolirani od družbe, v katero naj bi se vključili.

Veliko prebežnic ima tudi resne ginekološke težave in težave z zobmi, je povedala Rebova in pojasnila, da je večina žensk ob prihodu v Slovenijo v delovni skupini zavzeto sodelovala, po letu dni v negotovem položaju pa jih je veliko obupalo in le še čakajo na odgovor z ministrstva. Rebova je povedala še, da so prebežnice izrazile željo po delu, a je za zdaj velika težava že (ne)znanje angleškega in slovenskega jezika.

"Na begunce ne bi smeli gledati kot na uboge, morali bi jim dati priložnost, da se izkažejo," je povedal Maročan Hakim Asnabla, ki ima status begunca. Raziskovalka z Mirovnega inštituta Lana Zdravković pa je poudarila, da so delovanja in boji na mikroravni izjemnega pomena zato, ker ljudem omogočijo, da se prepoznajo kot politični subjekti in državljani.