Drugemu valu epidemije covida-19 se niso izognili niti v slovenskih zaporih, kjer se že nekaj časa spopadajo s prezasedenostjo zaporskih kapacitet. Zaradi preprečevanja okužb z novim koronavirusom po zaporih in priporih so bili lani v okviru protikoronskih ukrepov in PKP-zakonov sprejeti ukrepi za sproščanje prezasedenih zaporov.

Na upravi za izvrševanje kazenskih sankacij (URSIKS) so za MMC pojasnili, da so bili moški zapori konec meseca oktobra 2020 večinoma prezasedeni, skupna zasedenost vseh zavodov za prestajanje kazni zapora pa je bila več kot 107-odstotna. Glede na podatke iz 18. januarja, ki jih ima objavljene URSIKS na svoji spletni strani, je trenutna zasedenost zaporov nekaj čez 90 odstotkov. Trije zapori (Maribor, Ljubljana in Novo mesto) pa so še vedno več kot 100-odstotno zasedeni.

Zaradi "prezasedenosti zaporskih kapacitet ter dobrih izkušenj v prvem valu epidemije" je vlada v drugem valu epidemije v okviru zakonskega svežnja PKP 5 znova sprejela ukrepe za sproščanje prezasedenosti zaporov, in sicer prekinitev zaporne kazni, predčasni odpust s prestajanja kazni zapora, slovenska sodišča pa obsojencev začasno ne pozivajo na nastop kazni.

"Na posameznih lokacijah zavodov za prestajanje kazni zapora se s temi ukrepi lahko učinkoviteje, v skladu z varnostnimi standardi in po vnaprej skrbno pretehtanih strokovnih odločitvah zasleduje cilj preprečitve širjenja covida-19. Podobne ukrepe za zmanjšanje prezasedenih zaporskih kapacitet so v času epidemije sprejele tudi nekatere druge države članice Sveta Evrope. Poročilo Sveta Evrope, objavljeno na začetku novembra 2020, pa denimo Slovenijo posebej omenja kot edino državo, ki je v prvem valu epidemije do 15. junija 2020 vse obsojence, ki so bili na začasni prekinitvi prestajanja zaporne kazni, že pozvala na nadaljnje prestajanje kazni," pojasnjujejo na URSIKS-u.

Konec januar je bil na prekinitvi prestajanja zaporne kazni, kar zapoveduje PKP5, 101 obsojenec. V prvem valu epidemije pa so bile odločbe o prekinitvi kazni izdane 214 obsojencem. Marsikateri zapornik, ki je bil zaradi epidemije covida-19 začasno spuščen na prostost, je bil najbrž zadovoljen z ukrepom.

Kazen bo treba odslužiti nekoč v prihodnosti

Začasna prekinitev prestajanja zaporne kazni pa je doletela tudi nekatere obsojence, ki prestajajo krajše t. i. alternativne kazni, kot je denimo kazen vikend zapora. Prekinjeno kazen bodo morali do konca odslužiti šele po koncu drugega vala epidemije oz. ko bodo prenehali veljati ukrepi za zmanjšanje prezasedenosti zaporov.

Preostanek kazni bi sicer nekateri lahko deloma ali v celoti odslužili med drugim valom epidemije. Toda prostovoljna vrnitev v zapor jim je onemogočena, saj zapornik glede na veljavno interventno zakonodajo ne more zaprositi za vrnitev v nadaljnje prestajanje kazni.

"Ključno je torej varovanje zdravja zaprtih oseb in zaposlenih v zavodih, kar se lahko učinkoviteje zagotavlja ob manjši zasedenosti zavoda, ki se med drugim lahko doseže tudi s prekinitvami prestajanja zaporne kazni. Obsojenec v času prekinitve ne more zaprositi za vrnitev na nadaljnje prestajanje kazni," pravijo v upravi za izvrševanje kazenskih sankcij.

Zaporniki, ki prestajajo alternativne kazni oz. vikend zapor tudi ne morejo računati na pogojni odpust, ki je možen za vse obsojence, ki so že prestali najmanj 50 odstotkov kazni, saj alternativna kazen, kot je služenje zaporne kazni ob koncu tedna, že predstavlja določeno ugodnost, ki je niso deležni vsi obsojenci.

Predčasno odpuščanje zapornikov

Protikoronska zakonodaja je sicer omogočila tudi zmanjšanje zaporne kazni za dodatne tri mesece oz. predčasno odpuščanje zapornikov iz zaporov pol leta pred odsluženo kaznijo.

Direktorji zapora lahko po zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij "predčasno odpustijo obsojenca, ki se ustrezno obnaša, si prizadeva pri delu in se aktivno udeležuje drugih koristnih dejavnosti ter je prestal dve tretjini kazni, največ tri mesece pred iztekom kazni". Po interventnem protikoronskem zakonu pa je v času epidemije covida-19 predčasni odpust zdaj možen šest mesecev pred iztekom kazni.

Na tej podlagi je bil v prvem valu epidemije predčasni odpust odobren 79 obsojencem, v drugem valu pa je bil do 28. januarja odobren 100 obsojencem.

Vpoklici v zapor se bodo nadaljevali šele po epidemiji

Zaporniki, ki so jim prekinili prestajanje kazni, pa niso edini, ki čakajo konec epidemije, da lahko odslužijo zaporno kazen. Trenutno so namreč do konca marca prekinjeni vsi pozivi obsojencem na prestajanje zaporne kazni. Vendar pa odlog velja le za bodoče zapornike, ki so vpoklicani na prestajanje kazni s prostosti.

Priporniki, ki so v času epidemije pravnomočno obsojeni na zaporno kazen, po navedbah uprave za izvajanje kazenskih sankcij, nemoteno nastopijo zaporno kazen oziroma se jim spremeni status zaprte osebe iz pripornika v obsojenca.

Varuh brez pobud glede zapovedi PKP5

Ali so zaporniki, ki med epidemijo ne morejo do konca odslužiti zgolj nekajmesečne kazni, kakor koli prikrajšani glede svojih pravic, smo za mnenje vprašali tudi Varuha človekovih pravic.

"Pobud, ki bi se nanašale na ukrepe na področju izvrševanja kazenskih sankcij PKP5 pri Varuhu še nimamo, zato stališč glede teh ukrepov še nismo sprejemali. Že sam zakon sprejete ukrepe, vključno z možnim podaljšanjem časovno omejuje. To je seveda nujno, saj gre za interventne ukrepe, ki imajo lahko dolgoročno gledano tudi negativne posledice, npr. vplivajo lahko na ponovno prezasedenost naših zavodov. Stanje in sprejete ukrepe v zavodih za prestajanje kazni zapora sicer pozorno spremljamo, tako v okviru obravnav pobud posameznikov, pa tudi ob obiskih v vlogi Državnega preventivnega mehanizma. Zanimivo je tudi, da je med prejetimi pobudami zaprtih oseb več takšnih, ki sprejetim ukrepom na področju izvrševanja kazenskih sankcij ne nasprotujejo, prav nasprotno, v skrbi za svoje zdravje menijo, da bi bilo za preprečevanje širjenja virusa potrebno še bolj dosledno ukrepanje," so navedli pri Varuhu.

Ustrezni prostori za zapornika invalida, namesto prekinitve zapora

Ob tem so omenili primer mariborskega zapornika z gibalnimi težavami. "V obravnavi zadeve obsojenca na prestajanju kazni zapora smo opozorili, da je treba tudi v času izrednih razmer zaradi epidemije koronavirusne bolezni v zavodih za prestajanje kazni zapora poskrbeti za zagotavljanje ustreznih bivalnih pogojev gibalno oviranim in drugim ranljivim skupinam zaprtih oseb, prekinitve prestajanja kazni zapora pa je v teh primerih treba načrtovati ob upoštevanju okoliščin vsakega posameznega obsojenca," so zapisali.

Direktor zapora je omenjenemu zaporniku prekinil prestajanje kazni zapora za 48 dni. Zapornik se s takšno odločbo ni strinjal, saj še ni imel urejenega prebivališča, saj zaporne kazni še ne bo kmalu prestal. Kljub temu je moral bolniško sobo zapustiti in se preseliti v drug bivalni prostor, kjer naj bi mu bilo bivanje zaradi invalidnosti oteženo. Pozneje so ustrezno priredili sobo za bivanje, odločbo o prekinitvi zapora, ki je zapornik ni hotel podpisati, pa razglasili za nično.

Zaradi covida-19 hospitaliziran en zapornik

Kot je poročal STA, je bilo v slovenskih zaporih sredi prejšnjega meseca, torej približno na vrhuncu drugega vala, po navedbah uprave za izvrševanje kazenskih sankcij 25 primerov okužbe z novim koronavirusom pri zaposlenih v devetih zavodih in 56 primerov okužb pri zaprtih osebah v štirih različnih zavodih. Do tedaj je bila zaradi covida-19 za krajši čas hospitalizirana ena zaprta oseba. V prvem valu epidemije do okužb zaposlenih ni prišlo. Okužena pa sta bila dva obsojenca na Dobu, ki nista potrebovala bolnišnične oskrbe.